Na spletu najdete že priročnik o tem, kako narediti dobro fotografijo vulkana, kako narediti »vulcano-portret«, kakšno opremo potrebujete in podobno.
O turističnem produktu, ki je privabil 300.000 obiskovalcev, poročajo tudi na Islandiji, ki je že naredila vodič po vulkanih in vam ponuja »ekskluzivna in nepozabna doživetja«. Znana fotografska imena vas vabijo na fotosafarije, kjer vam ne bo manjkalo adrenalina. Dih jemajoče obljube na primer najdete na https://photography-iceland.photo/volcanic-activity.
Haloooo! Res imamo kratko zgodovinsko pamet. Ponavadi ognjeniki bruhnejo in se umirijo. Izbruhi, ki trajajo dlje, ne polnijo le morja z lavo, temveč tudi zrak z vulkanskim pepelom. Zaradi enega ognjenika na Islandiji so leta 2014 že ustavili letalski promet, in to za nekaj mesecev.
Večje količine vulkanskega pepela v ozračju niso šala. Trenutno naši mediji o tem ne poročajo, sosednje države pa pazljivo spremljajo količino žveplovega dioksida v zraku in opozarjajo na škodljive vplive, ki jih ima na dihala. 250.000 ton žveplovega dioksida, ki jih je po ocenah strokovnjakov bruhnil v zrak vulkan (ki še vedno bruha), je ustvarilo nevaren oblak, ta pa se je razširil nad Evropo. 20. oktobra so nas strokovnjaki ARSO mirili, da je žveplov dioksid na višini 5000 m nad morjem in da ga (še) ni na tleh. Mar res mislite, da bo tam ostal?
Ob tem vulkanski pepel s seboj nosi težke kovine, kot so baker, kadmij, arzen, in strupene fluoride. Kamor bodo padli, bodo onesnažili zrak, vodo in prst ter od tam prišli v našo prehransko verigo.
Odtlej ni bila v zvezi s tem objavljena nobena nova informacija. Kje bo padal ta kisli dež? Katera tla, voda in gozdovi ga bodo dobili kot pošiljko z neba? Včasih v loteriji odnesejo kratko prebivalci, ki so najbolj oddaljeni od mesta dogajanja, včasih pa jo skupijo sosedje.
Oglejmo si nekaj zgodovinskih dejstev.
1315
Med letoma 1315 in 1317 je v Evropi umrlo okrog 7,5 milijona ljudi. Domače živali so zbolevale in 80 odstotkov jih je poginilo. Pojavljale so se neznane bolezni, kanibalizem, ljudje, ki so umirali od lakote, so ubijali svoje otroke, ker jih niso mogli nahraniti. Vzrok je bil v nepričakovano mrzlem vremenu, zaradi katerega so bili ob dve žetvi. Danes znanstveniki ugotavljajo, da je takšno vreme v Evropi nastalo kot posledica izbruha vulkana na Novi Zelandiji leta 1315.
1600
Podobno se je ponovilo med letoma 1601 do 1603, ko je velika lakota v Rusiji vzela dva milijona življenj. Tudi takrat niso vedeli, zakaj se je vreme tako spremenilo, da sta propadli dve žetvi. Danes pa vemo, da se je tudi takrat zgodila vulkanska zima zaradi izbruha vulkana Huaynaputina v Peruju. Ognjenik je bruhnil več kot tisočkrat in v ozračje poslal ogromno pepela. Poletje leta 1600 je bilo najhladnejše v zadnjih 500 letih.
V obeh primerih je šlo za izbruhe na povsem drugemkoncu planeta, pa so se posledice čutile na desetine tisoč kilometrov daleč.
Več v reviji Zarja Jana št. 45, 9.11.2021
