Kako to, da ste se poleg svojega osnovnega poklica, ste zdravnica hematologinja, usmerili v spolno medicino?
Pred desetimi leti sem se odločila za študij psihoterapije in ga končala v Ljubljani, na katedri za psihiatrijo. Kot splošni študij ni ponujal neke usmeritve, morala bi iti globlje v neko področje, zato sem sama pri sebi raziskovala, s katerim področjem bi se najraje ukvarjala. Spolnost je bila na prvem mestu tudi zato, ker je moj mož urolog in sva se vedno pogovarjala o kombiniranih težavah. Spolne težave so lahko telesne, psihične ali pa kombinacija obojih. Izbrala sem si neko svojo pot izobraževanja preko Evropskega združenja za spolno medicino, ki traja približno dve leti, 2016 sem imela zaključni izpit v Madridu in odtlej delam na polno z ljudmi, ki imajo spolne težave.
Potem vi najbolje veste, kakšni smo Slovenci v postelji?
To je zelo zanimivo vprašanje. Znani ameriški seksolog Alfred Kinsey je rekel: »Ljudje lahko samo domnevamo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati spalnic. Mogoče pa to ni tisto, kar pričakujemo.« Spolnost v Sloveniji je prosto lebdeča, svobodna, moderna in družbeno sprejemljiva, čeprav določeni zadržki vseeno obstajajo. Če bi bila spolnost tabu, bi bila takšna tudi v zdravniškem krogu.
Med študijem zdravniki, strokovno gledano, prav izobraževanja o spolnosti nimamo. Namen Evropskega združenja za spolno medicino, ki izdaja licence, je, da vsak študent medicine med študijem pridobi znanja iz spolne medicine. Urologi, ginekologi, internisti ali družinski zdravniki spolne težave poznajo, jih slišijo in rešujejo. Takšen celovit, holističen način biopsihosocialnega pristopa k spolni medicini je zelo razvit v Nemčiji, v skandinavskih državah, Italiji … Lahko bi rekla, da je celo Turčija, kar se tiče reševanja težav, mnogo pred nami. Evropsko združenje za spolno medicino deluje že 27 let, vse skupaj pa se je začelo kot združenje za impotenco. V Sloveniji je tudi aktivno združenje za spolno medicino (SSMS).
Ali drži podatek, da ima vsak drugi moški po 40. letu težave z impotenco?
Lahko bi temu tako rekli, težava je lahko občasna ali pa trajna. Za vsakega moškega po 40. letu, ki ima težave z erekcijo, bi to moral biti prvi znak, da mora poskrbeti za svoje zdravje. Če so prisotni faktorji tveganja za razvoj ateroskleroze – sladkorna bolezen, povišane maščobe, visoki krvni tlak, kajenje, sedeč način življenja, se zaradi žilnega vzroka hitro pojavi motnja erekcije. Ko se bolezenski proces začne razvijati, se najprej zaprejo žilice penisa, ker so zelo majhne. To se lahko pojavi celo dve leti, preden izbruhne bolezen, recimo kakšna srčna bolezen, angina pectoris ali srčni infarkt, na primer.
Torej se najprej na moškem spolnem organu vidi, da nekaj v telesu ne deluje?
Ja, to je znana študija Cobra, ki so jo izvedli v Italiji. Če oseba skrbi za preostale dejavnike tveganja, tudi za erektilno funkcijo, lahko s tem rešuje tudi svoje srce oziroma možgane. To je žilni vzrok za erektilno disfunkcijo, sicer pa so tu še psihični dejavniki, nevrogeni, endokrini (hormonalni), penilni/kavernozni, povzročeni z zdravili, po operacijah in zaradi drugih bolezni.
Z vprašanjem, kaj je danes zdrav spolni odnos, se moderni seksologi ukvarjate zadnjih 30 let.
Kar se tiče zdrave seksualnosti, norm ni. Stremimo k temu, kar nas zadovoljuje, nam daje občutek zadovoljnega seksa ali seksa, ki je dovolj dober. Pogostost spolnega odnosa, način ali spolna usmerjenost, za vse lahko rečemo, da je normalno.
Več v reviji Janašt. 37, 13. 9. 2022
