Ko ste pred sedmimi leti in pol s Katjo vstopili v zvezo, je bila menda ena prvih stvari, ki vam jih je povedala, da se ne želi spustiti v resno razmerje, če si v prihodnosti ne želite imeti otrok.
Res je. Jaz sem bila takrat stara 19 let in o otrocih sploh še nisem razmišljala. Ne, da si otrok ne bi želela, ni pa bila to moja največja želja, tako kot je bila Katjina. Po poroki pa sva se začeli pogovarjati, kdaj bi bil najprimernejši čas za otroka. Naivno sem pričakovala, da se bom nekega dne zbudila in ugotovila, da sem zares pripravljena. Potem mi je mami rekla, da bom zagotovo pripravljena, ko bo otrok na poti. Najprej pa se moram odločiti, da bi imela otroka. Tako sva se s Katjo lani spomladi odločili, da začneva v tujini iskati kliniko za umetno oploditev. V Sloveniji umetne oploditve in posvojitev istospolnim parom namreč niso dovoljene.
Kje sta iskali informacije?
Jaz sem bila že nekaj časa včlanjena v zaprto skupino Mavrične družine na Facebooku, tam sva dobili precej informacij. Nekaj informacij pa sva našli tudi na spletu in prek znancev, ki poznajo pare, ki so čez vse to že šli. Spraševali sva tudi ginekologe. Imava srečo, da imava zares zelo dobro ginekologinjo. Veliko nama je pomagala. Kljub vsem informacijam, ki sva jih uspeli dobiti, se je izkazalo, da vse skupaj sploh ne bo tako preprosto. Zraven pa naju je še skrbelo, kaj če se nama zgodi, da Katja več let ne bo uspela zanositi. Poznava več istospolnih parov, ki so se za naraščaj trudili dolga leta.
Istospolni pari se za umetno oploditev najpogosteje odločajo med klinikami na Češkem in v Avstriji. Vidve sta izbrali Avstrijo. Zakaj?
Ker so cene približno enake, se nama je Avstrija, tudi zaradi bližine, zdela boljša izbira.
Najprej sta poskusili zanositi z IUI-postopkom (intrauterina inseminacija). Pri njem ženski v času, ki je najprimernejši za zanositev, v rodila vbrizgajo seme. Ker vama na ta način ni uspelo, sta se odločili za IVF-postopek.
Možnosti zanositve s postopkom IUI so le od deset- do 15-odstotne. Je pa zelo preprost in cenovno ugoden – stal je 750 evrov, pregledi pa še približno 700 evrov, zato sva se najprej odločili, da poskusiva na ta način. Ko pa so preiskave pokazale, da ima Katja slabo prevodne jajcevode, nama je ostala le še umetna oploditev. Z IVF-postopkom, ko ženski odvzamejo jajčeca, jih oplodijo in vstavijo v maternico, se možnosti zanositve povečajo na okoli 45 odstotkov.
Katji so IVF opravili 18. novembra. Kako je bilo?
Čeprav je bilo naporno, bi pohvalila odnos, ki ga imajo na tej kliniki. Nikoli nisva imeli občutka, da sva zanje samo številki. Se je dogajalo, da so naju sestre, ki so opazile, da sva v stiski, objele in potolažile. Zelo pozorni so tudi na to, da ženska ne trpi po nepotrebnem. Ko so Katji vzeli jajčeca, so ji to naredili v anesteziji. Pri nas to počnejo na živo. Menda so nore bolečine.
Kaj pa stroški, koliko sta odšteli za umetno oploditev?
Postopek stane 5.000 evrov, še 400 evrov sva dali za donatorsko spermo. Cene donatorske sperme se od klinike do klinike močno razlikujejo. Ponekod stane tudi 1.500 evrov. 500 evrov so naju stale preiskave, ki so na tej klinike zelo temeljite. Katji so pregledali vse, od krvi, blata do urina … Veliko pa stanejo tudi hormonske injekcije, ki si jih mora ženska vbrizgavati pred oploditvijo. Midve sva imeli srečo, saj nama je eden od parov, ki je to že dal skozi, povedal, da lahko injekcije z belim receptom, ki nama ga napiše zdravnik v Avstriji, kupiva tudi pri nas. Tako sva prihranili 1.500 evrov. V Avstriji hormonske injekcije namreč stanejo 2.000 evrov.
Več v reviji Jana št. 19, 10.5.2022
