Osebni arhiv

Stiska te male družinice je toliko večja, ker je Naj, ki je pravkar dopolnil 14 let, otrok s posebnimi potrebami, ima motnjo v duševnem razvoju in cerebralno paralizo, pa tudi druge zdravstvene težave, med drugim epileptične napade.

Njegove potrebe so velike, saj potrebuje posebno nego, skrb zanj, ki se ji od njegovega rojstva z dušo in srcem posveča Maja, pa zahteva ogromno časa, energije in denarja. »Misel na to, da lahko izgubiva to spodbudno okolje za Najev razvoj je nevzdržna. Stanovanje je povsem prilagojeno, vse je v enem nivoju, brez pragov in stopnic, vrata so dovolj široka, da lahko Naj dostopa do vseh prostorov tako z invalidskim vozičkom kot ostalimi terapevtskimi pripomočki, kot so terapevtsko kolo, stojka in hodulja. Imamo tudi talno gretje, ker je veliko na tleh, v kopalnici pa je poleg kadi tudi kabina za tuširanje. Imava kar nekaj živali, konjev sicer zdaj ne več, so pa tu ovce, mucki in pes, ki Naju zelo veliko pomenijo in nanj delujejo terapevtsko, pa tudi sama sem velika ljubiteljica živali,« z žalostnimi očmi opisuje Maja.

Na obrobje sevniške občine jo je pred 16 leti iz Logatca pripeljala ljubezen do zdaj že nekaj let nekdanjega partnerja. Vzljubila je te kraje in srčne ljudi, ki jih je spoznala predvsem v Društvu Sonček Posavje in Društvu Sožitje Sevnica, skupaj so eden drugemu v oporo.

Hiša na dražbi

Društvo Sožitje je zagnalo akcijo zbiranja denarja, da bi ohranila dom in nadaljevala s skrbjo za sina v okolju, ki ga pozna in v katerem se počuti varno. »Hiša, v katerem živiva, in tudi vse zemljišče okoli nje sta se namreč znašla na dražbi zavoljo dolgov Najevega očeta, ki so se nabirali skozi leta. Zanjo sem izvedela povsem po naključju, saj nisem lastnica hiše. Za 22. aprila je razpisana že druga dražba, na prvi na najino srečo ni bilo interesentov. Samo hiša je zdaj ocenjena na 65.000 evrov in ker je enostanovanjska, se ne morem potegovati le za zgornji del, kjer je stanovanje, ampak le za celo. Sama tega denarja nimam, prejemam nadomestilo za izgubljeni dohodek, dodatek za nego, otroške doklade in preživnino. Za pomoč žal več ne morem prositi mojih domačih, tako da mi ni preostalo drugega, kot da se obrnem na vse ljudi dobrega srca. Vse kar delam, delam za Naja, da se dobro počuti,« skrušeno pripoveduje.

osebni arhiv

Da bi vsaka velika sprememba, kot selitev nedvomno je, na 14-letnega dečka, ki obiskuje tudi Osnovno šolo Ane Gale Sevnica, šolo za otroke s posebnimi potrebami, lahko vplivala zelo negativno, celo rušilno, opozori predsednica sevniškega Sožitja Nika Kavšek. »To so zelo čutni, senzibilni otroci,« pove in doda, da predvsem zavoljo vsega truda, ki ga vlaga Maja, lepo napreduje in se dobro razvija. »Naj je prisrčen fant, obožuje glasbo in živali, kolikor lahko, tudi pomaga mamici, denimo pri sobotnem čiščenju stanovanja. V društvu ga imamo zelo radi, zato menimo, da mora ostati tam, kjer je doma od rojstva.«

Maja ob tem pove, da se je že malo ozirala naokoli za primerna stanovanja, a teh praktično ni. »Sicer pa si sploh ne morem predstavljati, kako bi živela v kakem majhnem stanovanju v bloku, vse kar bi imela zunaj, bi bil le balkon, on pa je tako rad v naravi. Sploh si ne znam predstavljati, da ne bi imeli živali, ki jih ima Naj tako rad. Pa kam bi dali vse terapevtske pripomočke, ki jih potrebuje, med njimi je tudi terapevtsko kolo? Predlagali so mi, naj si nabavim tudi sobno dvigalo, s katerim bi si olajšala dvigovanje in premikanje Naja, ki ima že 60 kilogramov. Zdaj razmišljam le še, ali bova sploh lahko ostala tu. Če mi ne uspe zbrati denarja, je naslednja možnost, da bi se s kupcem hiše morda lahko dogovorila, da bi še nekaj časa ostala tu in plačevala najemnino, a vem, da to ne bo dolgoročno,« razmišlja.

Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko donacije nakažete na TRR društva Sožitje Sevnica: SI56 61000-00157-98931, KODA NAMENA: CHAR, NAMEN: DRUŽINA, referenca: SI00 2025

Prošnja na različne naslove

S prošnjo za pomoč so se v Sožitju, kjer so se pred tem posvetovali tudi s krovno Zvezo Sožitje in Zvezo prijateljev mladine, obrnili tudi na sevniško občino in župana, ki je, kot pove Kavšek, pokazal veliko razumevanja, poslali so okoli 40 prošenj na različne naslove za donacijo. »Organizirali so se tudi v mojem rojstnem Logatcu, odzvali so se gasilci, Rdeči križ, tudi nekateri občani. Vsem se iz srca zahvaljujem za nazaj in za naprej!« poudari Maja Čuk.

Nina Kavšek, predsednica Sožitja Sevnica, doda: »Pomembno je, da ne pozabimo na sočutje in človečnost, saj se to, kar delimo, pomnoži in dobrota se vedno povrne. Vsak od nas lahko prispeval svoj delež in skupaj lahko ustvarimo mir in varnost življenju te družine. Vaša pomoč bo mamici in sinu dala moč za soočanje z izzivi, ki jih prinaša življenje. Vsak prispevek veliko šteje!«