Lidija Markelj

Z 31. marcem je z mesta zastopnice pacientovih pravic namreč odstopila Zlata Rebolj. Po enajstih letih zagnanega dela pravi, da ne zmore več, da je obupala, ker se ne da skoraj nič storiti, zakonske spremembe pa so do sedaj še vedno prinesle le še slabši položaj za pacienta. Boji se, da bo tudi tokrat tako. Dokler Ministrstvo za zdravje ne bo objavilo novega razpisa in izbralo njenega naslednika, se pacienti lahko začasno obrnejo na pomoč na Roberta Cera iz Ljubljane (01-542-32-85).

Vedno v dobro pacientov

Zlata Rebolj se je vedno trudila delati dobro za bolnika. Najprej kot višja medicinska sestra v bolnišnici – tri desetletja je službovala v UKC Ljubljana, ko sta se z možem iz Ljubljane preselila na Dolenjsko, še desetletje v Splošni bolnišnici Novo mesto - kasneje pa tudi kot zastopnica pacientovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino.

Po upokojitvi namreč ni mirovala, ampak se je odločila še za to zahtevno vlogo. Čeprav Rebolj ni bila pristojna za Posavje, so se tudi bolniki in svojci s tega območja obračali nanjo in ji zaupali pretresljive zgodbe. Nikogar ni zavrnila, vedno se potrudila pomagati in svetovati po najboljših močeh.

Lidija Markelj

Zakaj ste se pred desetletjem odločili postati zastopnica pacientovih pravic in zakaj sedaj odstopate?

Po upokojitvi se mi je zdelo, da bi lahko še prispevala k izboljšanju obravnave pacientov, zato sem se javila na razpis Ministrstva za zdravje. Dela sem se lotila z vso zagnanostjo in znanjem, ki sem ga dobila pri svojem službovanju v UKC Ljubljana, pretežno pri anesteziji in na abdominalnem kirurškem oddelku v bolnici dr. Petra Držaja, kot kasneje na kirurškem in drugih oddelkih novomeške bolnišnice. Skoraj dva mandata sem bila tudi glavna medicinska sestra bolnišnice. Seveda sem se za delo zastopnice še sama izobraževala, v veliko pomoč so mi bili tudi ostali zastopniki pacientovih pravic, s katerimi sem dobro sodelovala.

Po dobrih dveh mandatih odhajam, ker se zdravstvena obravnava pacientov na sistemski ravni nenehno slabša in ker ukrepi vlade ne zagotavljajo izboljšanja. Kakršne koli spremembe za pacienta pravzaprav prinašajo le še slabše stanje.

Moja vprašanja pri odgovornih ostajajo brez pravih odgovorov, nič se ne da. To težko sprejemam, nimam več motivacije, počutim se nemočno. Predolgo sem bila predvsem rama za jokanje pacientov in tega imam počasi dovolj, kljub temu, da se zavedam, da je včasih pacient to še najbolj potreboval.

S kakšnimi vprašanji oz. težavami so se ljudje najpogosteje obračali na vas?

Pritožbe v zvezi s čakalnimi vrstami na večini področij v zdravstvu so bile stalnica. Dostopnost do osebnih izbranih zdravnikov, ki jih mnogi sploh nimajo več, ker ne opredeljujejo, kakor tudi dostopnost do ostalih zdravnikov specialistov, je po pripovedovanju pacientov zelo onemogočena. Izvajalci pa zagotavljajo, da temu ni tako in da so vedno dosegljivi.

Pacienti imajo včasih težave tudi s pridobivanjem bolniških staležev in njihovim podaljšanjem. Pogoste so bile pritožbe v zvezi z odpovedjo operacij in pregledov, ne da bi pacienti dobili nov datum. Vedno sem jim svetovala, da se po pomoč obrnejo neposredno na vodstva zavodov, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, če so želeli, pa sem posredovala tudi jaz.

Lidija Markelj

Kje so najdaljše čakalne dobe?

Zelo dolge čakalne vrste so na področju kardiologije, diagnostičnih preiskav kot npr.: CT, magnetna resonanca, ortodontske storitve, pa v okulistiki in zobozdravstvu, zlasti izdelava protetike.

Ste si v svoji praksi zastopnice pacientovih pravic kak primer zapomnili za vse večne čase, se vas je morda posebej dotaknil?

Primerov, ki me spominjajo na uspehe in neuspehe pri svojem delu, je kar nekaj. Najbolj me je vedno vznemirilo oz. razjezilo in užalilo, kadar so izvajalci zdravstvenih storitev skušali zvrniti vso krivdo neuspešnega zdravljenja na pacienta. Pa nemoč starejših pacientov me je vedno tudi osebno prizadela. Starejši se v tem našem sistemu res vse težje znajdejo brez pomoči bližnjih, marsikdo pa nima nikogar.

S kom ste dobro sodelovali oz. kdo vas je pri vašem delu najbolj razočaral? Se je zatikalo z zdravniki, vodstvom javnih zavodov, zdravstvenim inšpektoratom, ministrstvom?

Kot je v življenju, so me tudi pri tem delu pogosto najbolj razočarali oz. prizadeli ali pa razveselili posamezniki. Zelo dobro sem sodelovala z vodstvi vseh zdravstvenih ustanov, še posebej s pristojno osebo za sprejemanje pritožb v zvezi s pacientovimi pravicami v Splošni bolnišnici Novo mesto, ki se je vedno neizmerno trudila, da postopki potekajo hitro in, če je le mogoče, v prid pacientov.

Posebna izkušnja v času vašega delovanja je bila zagotovo epidemija covid-19, ko so se bolniki in svojci na vas obračali še pogosteje, vi pa niste bili tiho. Katere pravice so bile po vašem mnenju takrat najbolj kršene?

Epidemija COVID 19 je bila res življenjska preskušnja za vse nas. Obilo pritožb je bilo na račun testiranj za okuženost z virusom kot tudi na račun nedostopnosti do zdravnikov. Omejevanje obiskov predvsem v domovih za starejše občane kot tudi v bolnišnicah pa je izrazito poseglo v pravice pacientov, in s tem je bila povzročena velika škoda. Nemalo svojcev je bilo zgroženih in prizadetih ob dejstvu, da so njihovi svojci zapustili ta svet osamljeni.

Žal je praksa zdravljenja na daljavo prepogosto ostala v uporabi tudi potem, ko to ni bilo več potrebno.

Kako po vaših izkušnjah na pravice bolnikov oz. pacientov vpliva stavka zdravnikov, ki še kar traja?

Odkrito povedano je stavka zdravnikov neka normalnost, ki za paciente pomeni samo še več čakanja in manj skrbi za njihovo zdravje.Javna tajna je, da ponekod zdravniki in njihovi sodelavci v rednem delavniku opravijo minimalno število obravnav, v primeru dodatnega plačila pa se njihova storilnost nerazumno poveča.

Pacienti - tisti, ki to lahko – so tako prisiljeni poiskati pomoč pri samoplačnikih, na kar pa ne pristajam. Stavka zdravnikov je sicer njihova legitimna pravica, je pa ne podpiram.

Glavni problem našega zdravstva je pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, mnogi celo odhajajo iz javnega zdravstva. Kako to rešiti?

Žal je danes tako, kot pravi star slovenski pregovor - denar je sveta vladar. Rešitev je na dlani – zdravstvene delavce, zlasti medicinske sestre, je treba bolje plačati. Sicer se bo dogajalo to, kar se – odhajajo med prodajalke in še kam. Res pa je tudi, da bi vodstva zdravstvenih ustanov morala zagotoviti boljše pogoje dela. Poznam primer zobozdravnikov, ki že dva meseca delajo brez pomoči asistenta, kar zagotovo ne pripomore k varnosti obravnave pacientov kot tudi ne zaposlenih.

Menite, da so bolniki v zadnjih letih postali bolj ozaveščeni glede svojih pravic? Si upajo kaj vprašati, se pritožiti, iskati odgovore in pravice pri varuhu, ali so preveč pokorni, prestrašeni in tiho, ker se bojijo belih halj?

Predvsem mlajši pacienti so bolj osveščeni, kar se tiče pacientovih pravic. Zaradi vse pogostejših »groženj« osebnih izbranih zdravnikov in zobozdravnikov, da če jim kaj ni prav, naj si potem pa najdejo drugega zdravnika - kar vemo, da je misija nemogoče - pa se mnogi raje podredijo in molčijo. Ni jih malo, zlasti starejši, ki na zdravnike še vedno gledajo tudi s strahospoštovanjem, kot na neke bogove, ki se jim ne gre zameriti.

Večkrat je slišati tudi o vse bolj nasilnih in nestrpnih pacientih. Ponekod imajo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah celo varnostnike. Zakaj tako?

Menim, da pacienti niso nič bolj nasilni, kot so bili včasih, je pa res, da se o nasilnih pacientih več govori. Glede na dolge čakalne dobe, nedostopnost zdravnikov in druge težave ni pravzaprav nič presenetljivega, da komu zavre kri. Sama seveda zavračam kakršno koli nasilje. Žal se prepogosto zgodi, da pacient naleti na neprimeren odnos izvajalcev zdravstvene dejavnosti, kar pa neizbežno vodi v konflikt.

Ministrica za zdravje pravi, da so se nedopustne čakalne vrste v zdravstvu, ki so eden največjih problemov pri nas, čudežno zmanjšale, odkar je ministrstvo postavilo malo drugačne kriterije pri določanju, kaj je dopustna oz. nedopustna čakalna doba. Menite, da to res drži?

Zagotovo niso čakalne vrste na osnovi nekega upravnega ukrepa nič krajše. Pacient, ki ima napotno listino s potrebo po nujnosti redno, bi moral priti na vrsto v roku treh mesecev. Vse ostalo je preveč in vsako čakanje na obravnavo povzroči dodatno škodo pri pacientovem zdravju, kar nenazadnje lahko vodi v celo v prezgodnjo smrt.

Pacienti so pogosto zbegani, ker jim strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preventivo, svetujejo zgodnji obisk zdravnika v primeru težav. Tam pa izvedo, da je čakalna doba na obravnavo npr. dve leti, lahko pa tudi več?!

Kako komentirate namen aktualne vlade o strogi ločitvi javnega in zasebnega zdravstva v luči zdravstvene oskrbe pacientov? Bodo ti potem lažje ali težje prišli do specialista oz. posega, se bodo čakale dobe zato zmanjšale?

Zaradi stroge razmejitve na javno in zasebno zdravstvo se nekatere vrste ne bodo podaljšale, kljub temu, da zdravniki trdijo drugače. Zdravniki sami priznavajo, da jih bo velika večina ostala v javnem zdravstvu, čeprav je v javnosti slišati drugače. Vodstva zdravstvenih zavodov so tista, ki bi morala poskrbeti, da bi večina zaposlenih opravila obveznosti, ki jih imajo v javnem zdravstvenem zavodu, in tako bi se zmanjšale čakalne vrste.

Kakšno prihodnost napovedujete slovenskim pacientom? Bodo zato, ker ne bodo v doglednem času prišli na vrsto v javnem zdravstvu, prisiljeni še bolj zahajati v samoplačništvu?

Verjamem in upam, da bomo ohranili javno zdravstvo, ki bo dostopno čim večjemu številu pacientov. Nedopustno bi bilo, da bi pacienti, ki vseskozi plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, ko zdravniško pomoč potrebujejo, te ne dobili in bi bili prisiljenih zahajati k privatnikom ter vse plačati iz svojega žepa. Moram pa posebej poudariti, da so zdravniki in zdravstveni delavci pri nas visoko strokovno usposobljeni in se v veliki meri trudijo oskrbeti in obravnavati paciente po vseh strokovnih standardih. Najpogostejša pomanjkljivost je slaba komunikacija na vseh nivojih, kar pogosto privede do konflikta.

Kdo vas je po 31. marcu nadomestil na mestu zastopnica pacientovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino?

V prehodnem obdobju do imenovanja novega zastopnika pacientovih pravic – upam, da bo razpis za novega zastopnika čim prej - bo pacientom pomagal Robert Cer iz Ljubljane (tel. št. 01-542-32-85). Pacienti pa lahko poiščejo pomoč tudi na Ministrstvu za zdravje - več podatkov bodo našli na njihovi spletni strani.