Profimedia

Serija treh člankov v medicinski reviji Lancet razkriva, da ultra procesirana hrana (UPF) hitro izpodriva svežo hrano v prehrani ljudi po vsem svetu in s tem povečuje tveganje za številna zdravstvena stanja, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi obolenji in depresijo.

V državah, kot sta Velika Britanija in ZDA, taka procesirana hrana predstavlja več kot polovico povprečne prehrane prebivalcev. Pri mlajših, revnejših in prebivalcih prikrajšanih območij pa lahko ta delež doseže tudi 80 odstotkov. Raziskovalci so pregledali kar 104 dolgoročne študije na to temo, kar 92 izmed teh raziskav pa je pokazalo, da visok vnos ultra procesirane hrane lahko povežemo s povečanim tveganjem za eno ali več kroničnih bolezni in prezgodnjo smrtjo. 

Živila za večanje dobička podjetjem

Carlos Monteiro, eden od vodilnih avtorjev serije člankov, je za Guardian poudaril, da so ljudje biološko neprilagojeni na uživanje tako močno predelanih izdelkov. Monteiro je s sodelavci razvil sistem Nova, ki živila razvršča po stopnji predelave. Ultra predelana živila (kategorija štiri) vključujejo industrijsko izdelana živila z umetnimi aromami, emulgatorji in barvili. Ti izdelki so zasnovani tako, da nadomeščajo sveže obroke, hkrati pa do najvišje mere povečajo dobiček podjetij.

Avtorji sicer priznavajo, da za natančnejše določanje vpliva takšnih živil še ni dovolj dolgoročnih študij, a obenem opozarjajo, da globalne korporacije z agresivnim trženjem, političnim lobiranjem in vplivanjem na znanstveno razpravo zavirajo učinkovite zdravstvene raziskave in posledično politike. 

Profimedia

Brazilija primer dobre prakse

Raziskovalci so pozvali tudi k uvedbi obveznih oznak na sprednji strani embalaže, ki bi prepoznale sestavine, značilne za UPF, skupaj z opozorili o visoki vsebnosti nasičenih maščob, sladkorja in soli. Avtorji predlagajo tudi strožje omejitve oglaševanja (zlasti otrokom), prepoved procesirane hrane v šolah in bolnišnicah ter omejitve prodajnega prostora takšni hrani v trgovinah

Kot primer dobre prakse izpostavljajo brazilski nacionalni program šolske prehrane, ki je že odstranil večino procesirane hrane in bo do leta 2026 zahteval, da 90 odstotkov hrane v šolah predstavlja sveža ali minimalno predelana hrana.