Šolski center je največja stavba v tolminski občini in končno dobiva novo podobo. Obnova in sanacija bosta stali 3,4 milijona evrov.

Čudna so pota življenja in nihče ne ve, kdaj se bo znašel na robu preživetja. To se je zgodilo tudi slikarki Renati Jančič, ki s svojima otrokoma - dijakom in študentom - bije boj za preživetje. Svobodna umetnica je že nekaj let prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in brezuspešno išče službo ter živi od socialne pomoči. Potem pa je udarilo še neurje, ki je poškodovalo streho in uničilo dobršen del pohištva. S strahom pričakuje 1. oktober, ko jim bodo zaradi neporavnanih računov odklopili elektriko.

Vse bolj postaja jasno, da je prav zadolženost glavna past, v kateri se je znašlo človeštvo, saj bogati bogatijo ravno od obresti in odvisnosti tistih, ki z odplačevanjem dolgov postajajo čedalje revnejši. To se dogaja na dveh ravneh, državni in zasebni. Vendar pa zanju ne veljajo enaka pravila – medtem ko se v javnem sektorju lahko zadolžuje in izposoja ter ob nezmožnosti odplačevanja na pomoč pokliče davkoplačevalce, ki dokapitalizirajo banke, smo zasebniki, državljanke in državljani, prepuščeni samim sebi in ne moremo računati na pomoč. Ne glede na višino našega dolga in težavnost položaja, v katerem smo se znašli, nam pri odplačilu dolgov ne bo pomagal nihče. Nikogar ne briga, če ostanemo brez strehe nad glavo, če so naši otroci lačni in če marsikdo konča na psihiatriji, dolgove moramo poplačati in pika. Vsaj pri nas je tako. V Islandiji, Makedoniji in na Hrvaškem pa so se problema prezadolženosti prebivalcev lotili veliko bolj prijazno in pravično do vseh svojih državljanov, ne samo tistih, ki so prisesani na javno blagajno ali imajo slučajno službo in dohodke. V teh treh državah so sprejeli zakone, ki v določenih pogojih odpisujejo dolgove svojim državljanom. Žal v naši Sloveniji ni ne duha ne sluha o takšni potezi vlade. Večini ekonomistov, finančnikov, bankirjev in politikov se odpis dolgov zdi diskriminatoren, nepravičen in skrajen ali pa vsaj toliko nepomemben ukrep, da se o njem ne splača niti veliko razmišljati, kaj šele veliko govoriti.

Dijaki, ki želijo v tem šolskem letu prejemati Zoisovo štipendijo, lahko oddajo prošnjo samo še danes, študenti pa imajo čas do 8. oktobra. Za tiste, ki so letos prvič sedli v srednješolske klopi, je na voljo 1,25 milijona evrov, za dijake višjih letnikov, ki še niso uveljavili pravice do te štipendije, 850.000 evrov, za študente pa 400.000 evrov.

Do dobro plačane službe lahko pridete tudi brez izkušenj in ustrezne izobrazbe, potrebna so le prava poznanstva.

Da bo novi sindikat občin postal reprezentativen, potrebujejo vsaj 500 članov. Izpostavljajo, da razmere za zaposlene na občinah postajajo vedno bolj negotove.

Petdesetletni Milivoj Tadić je znana »faca« Vevč pri Ljubljani. Vstaja ob pol šestih zjutraj in iz dolgčasa spije prvo pivo. S pitjem, če ne dobi priložnostnega dela, nadaljuje tudi čez dan. Pravi, da je potonil in da recepta za boljši jutri nima. Življenje pa se mu je obrnilo na glavo šele pred kratkim, ko so mu aprila 2012 ubili mamo.

V ljubljanskem parku Tivoli bo danes potekal že 13. Žur z razlogom. Kot so sporočili organizatorji, bodo dobrodelna sredstva, zbrana na tokratnem Žuru z razlogom, namenjena zaposlitvenim klubom, ki mladim pomagajo pri iskanju dela in dvigujejo njihovo zaposljivost. Mlade bo k dobrodelnosti tradicionalno spodbujal didžej Umek.

Mediji so polni škandaloznih razmerij tega ali onega vplivnega moža. Tudi ženske niso izvzete. Predsednik, direktor, umetnica, politik, bogatašinja … O moških razmerjih, prešuštvih se piše več, morebiti tudi zato, ker ne znajo tako spretno prikriti svojega nagona. Toda kaj žene ene in druge, da si zapletajo življenje, da tvegajo vse ne glede na posledice? Gre za iskanje potrditve? Dokazovanje moči? Jim tistih nekaj sladkih trenutkov res lahko odtehta vse posledice? Kakšne posledice prelomljenih obljub med zakoncema nosijo otroci in kako se lotiti celjenja ran po tem, ko se je že zgodilo, smo vprašali dr. Andreja Perka, psihoterapevta z dolgoletno prakso pomoči zakoncem, ki se znajdejo v številnih stiskah. Tudi taki, ki se ji reče prešuštvo.

Na voljo je bilo 49 stanovanj različnih velikosti, med prijavljenimi pa je tudi osem poslancev, ki so stanovanje najemali že v prejšnjem mandatu in so bili ponovno izvoljeni. Za stanovanje so lahko zaprosili tisti poslanci, ki živijo več kot 60 kilometrov najbližje cestne razdalje od sedeža državnega zbora, torej od središča Ljubljane. Za stanovanje v velikosti 66 kvadratnih metrov mora poslanec plačati 240 evrov najemnine in 60 evrov obrabnine.

Slovenski delodajalci nameravajo v prihodnjih šestih mesecih zaposliti oz. najeti prek agencij 13.000 novih delavcev. Iskali bodo predvsem delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, načrtujejo pa še zaposlovanje prodajalcev, varilcev, voznikov, orodjarjev. Med njimi je spet veliko poklicev, ki so pri nas že dlje časa deficitarni.

Visokošolska središča so prejela skupaj 17.434 prošenj, in sicer 7135 za sprejem in 10.299 za podaljšanje subvencioniranega bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih. V primerjavi z lani je prošenj za sprejem 813 manj (lani 7948), za podaljšanje bivanja pa 208 več (lani 10.091), so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.