Arhiv Lokalno.si

Novomeški mestni promet je na svojem začetku povzročal predvsem zbadljive komentarje, saj so (mini)avtobusi praktično prevažali le voznike. A stvari se spreminjajo in iz meseca v mesec je (menda) potnikov več. Da pridejo do svojega cilja, med drugimi poskrbijo tudi štiri voznice. Ena med njimi, Anica Conta, nas je povabila na vožnjo, da bi se sami prepričali, da avtobus skoraj nikoli ni prazen. Nismo si mogli kaj, da jo ne bi uvodoma vprašali, kdaj je nazadnje peljala poln avtobus. Kot iz topa je odgovorila: ''Danes zjutraj. Veste mnogi imajo zgodnjo službo, mi pa začnemo voziti že ob 5. uri zjutraj. Dobrih 20 potnikov se lahko pelje naenkrat, pa jih je včasih tudi več.'' Povedala je še, da se z avtobusom vozi tudi veliko šolarjev, v dopoldanskem času pa prevladujejo upokojenci. 

Anica Conta je do pred dveh let delala v nekem čistilnem servisu. Nekoč je opazila razpis podjetja Veolia transport Dolenjske in Primorske za voznike avtobusov v novomeškem mestnem prometu. Prijavila se je in danes vozi, spretno kot le kaj. Doda, da bo podjetju vedno hvaležna, saj so ji plačali šolanje za voznico in ji omogočili, da je izpolnila svojo željo.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

Ko smo jo gledali za volanom, smo si mislili, da bi bila lahko zgled premnogim voznikom. Kljub temu, da ji (na niti enega nismo naleteli) noben avtomobilist ni pustil prednosti pri speljevanju s postajališč, je ostala mirna, strpna ... ''Kljub temu, da imajo vozniško dovoljenje, ne vedo vsega. Na primer tega, da ima avtobus prednost,'' je pokomentirala dogajanje in med smehom dodala: ''Tudi policisti, pa niso na nujni vožnji, se ne zmenijo za mojo prednost. In tako mi ne preostane drugega, da še sama narahlo izsiljujem prednost, kajti tudi mojim potnikom se mudi. Nikoli pa seveda ne tvegam, saj odgovarjam za ljudi in za vozilo.''

Med vožnjo smo opazili, da se skoraj vsi potniki z Anico kar dobro poznajo. Prvega, ki je vstopil je nagovorila: ''Ja, kje si bil pa včeraj? Sem te kar malo pogrešala.'' Sledil je seveda smeh in nato drugemu: ''Ali si kupil čokolado za ženo, ali si pozabil?'' Razloži nam, da se med vožnjo v mesto pogovarja s potniki (kljub napisu, da je to prepovedano), ki ji povedo, po kakšnih opravkih gredo, nazaj grede pa jih pa povpraša, če so vse opravili.

In tudi potniki jo imajo radi. Eden med njimi je celo rekel, da bi jo kar posvojil, tako zelo je prijazna in potrpežljiva: ''Upokojenec sem in rabim malo več časa, da vstopim in izstopim. Malo me boli križ, verjetno bo sprememba vremena, '' je povedal. Neka gospa pa je dodala, da bi bilo lepo, če bi bila postajališča malo višja, ker je težko vstopati in izstopati. Rekla je še: ''Ampak potrpim, saj mora tudi Anica potrpeti z nami ....''

In približno tako je iz dneva v dan. Za praznike bo Anica doma v Šentjerneju in bo verjetno tudi malo premišljevala o službi: ''Nekoč bi se rada došolala, da bi lahko vozila medkrajevni avtobus in morda bom šla kdaj delat tudi izpit za vožnjo tovornjaka. Bom videla. Če se bo to zgodilo, pa mislim, da bom kar nekaj časa pogrešala moje avtobusne abonente.'' 

Galerija

Arhiv Lokalno.si