Arhiv Lokalno.si

Od petka, 19.2., do ponedeljka, 22.2.2010, so bili novomeški skavti na skupnem zimovanju. Odločili so se, da se izstrelijo na planet Skavton v Vnanjih Goricah. Na tem planetu so si poiskali zatočišče v Mavrični hiši. Od tod so reševali Zemljo, tako da so vsak dan spoznali enega od štirih glavnih elementov življenja.

Prvi večer so se prek iger, v katerih so uporabljali svoja pljuča, osredotočili na zrak. Po zgledu Facebooka si je vsak prebivalec Skavtona izdelal svoj profil, ki so jih nalepili na steno ter jih skozi zimovanje dopolnjevali s simboli ter sporočilci, ki so jim jih na profil napisali (skrivni) prijatelji. Obiskal jih je tudi njihov gostitelj Mavričar, lastnik planeta Skavton.

Sledila je sobota, ki jo je vsaka veja preživela v lastni režiji. Dan je bil v znamenju vode, še vreme jim je bilo v tem pogledu naklonjeno. Volčiči (8-10 let) so se naužili radosti na snegu, medtem ko so ostali dve veji spoznavali vodo v bolj tekoči oblik. Izvidniki in vodniki (11-16 let) so se odpravili na deževni potep po Ljubljanskem barju in se dodobra odločili, da je potrebno storiti kar se da, da našo Zemljo obvarujemo pred pretiranim ogrevanjem, kajti občutek vode v gojzarjih ni ravno prijeten. Klanovci (16-21 let) pa so najprej razgljabljali o vesoljnem potopu in naredili seznam desetih stvari, ki bi jih na Noetovem mestu vzeli s seboj na barko. Popoldne so odšli v gozd, kjer so si kljub dežju uspeli speči piščanca in krompir, nato pa odšli v skate park in z rolko poskušali odgnati vodne kapljice s svojih oblek.

V nedeljo po zajtrku se je cel steg odpravil v gozd na prizorišče velike igre. Razdeljeni v mešane skupine so si postavili svoje utrdbe z zastavami. Nato se je gozd spremenil v bojišče, kjer se je obramba posameznih skupin poskušala ubraniti pred snežnimi kepami. Igra se je razživela in vsi so se zelo borili , saj so imeli dobro motivacijo-boljši rezultat v veliki igri dosežeš, boljšo malico dobiš. V drugem delu igre so si v delavnicah (ognji, prva pomoč, borilne veščine, šivanje povštrčkov, besedne igre) pridobivali cekine. Z njimi so si kupili dele zemljevida, ki so ga dokončno dopolnili še prek cekinov, ki so jih dobili pri vleki z vrvjo. Vsaka skupina je našla svoj zaklad- šibice, kot simbol ognja, na katerem so si spekli hrenovke. Ker je bil ta dan predvečer rojstnega dne Roberta Baden Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja, so to proslavili z dvema slastnima tortama.  

Ponedeljkov simbol je bila zemlja. Volčiči, četa in klan so vsak v svoj lonček posejali pšenico ter se pogovorili, kaj vse je potrebno za njeno rast (rodovitna zemlja, voda, svetloba…). Za seboj so počistili naš planet Skavton ter se poslovili od Mavričarja, ki se je težko poslovil od zadovoljnih gostov. Skupaj še naprej zabavali na vlaku, kjer smo večino poti prepevali, se smejali, dobro jedli… V pogovorih je bilo zaznati izredno navdušenost nad skupnim zimovanjem. Vsakemu posebej se je vtisnil na posebno mesto, prepičana sem, da nas še kdaj pograbi želja, da se zopet vrnemo na planet Skavton.

Mojca Gorenc