##IMAGE-2207908##

Koga med nami ne zanima, od kod izvirajo njegove korenine. Mnogi se celo lotijo bolj poglobljenega raziskovanja in izdelave rodoslovnega debla. V Posavju se je s tem ukvarjal žal že pokojni Krčan Olaf Lovrenčič. Lahko pa svoje korenine začnete raziskovati sami in pri tem bodo dobrodošli napotki, ki jih bo mogoče slišati danes ob 19. uri v malem avditoriju Posavskega muzeja v Brežicah.

O osnovah rodoslovnega dela bo namreč predaval Peter Hawlina, predsednik Društva rodoslovcev Slovenije, ki pravi: »Rodoslovje je znanost.« Sicer pa priznava, da zapisovanje imen posameznih oseb in njihovih sorodstvenih povezav ni zahtevno. To so ljudje počeli že v vseh zgodovinskih obdobjih, ne da bi za to hodili v posebne šole, dovolj je bilo nekaj dobre volje in motivacija, ki je bila običajno materialne narave - na primer dokazovanje sorodstva je bilo mnogokrat pogojeno z uveljavljanjem določenih pravic. Danes pa se ljudje pogosto lotevajo izdelave rodovnikov, ne da bi pričakovali kakšno materialno korist, ampak jih k temu žene radovednost, včasih tudi malo napuha, še razlaga Hawlina.

Današnje predavanje bo uvajalno, je povedal muzejski pedagog Ivan Kastelic. Radi bi pritegnili ljudi, ki jih to zanima, da bi si pridobili osnovna navodila in našli prvo literaturo. To je priložnost tudi za učitelje, meni Kastelic, da dobijo osnovno znanje s tega področja, da se lahko s svojimi učenci pogovarjajo o tem in jim določene stvari pojasnijo. Raziskovanje korenin, iz katerih izhajamo, se z leti lahko razvije; tudi dr. Hawlina, današnji predavatelj, je začel tako kot vsi. Potem pa rodoslovci obvladajo nekaj stare nemščine, latinščine, gotiko, naučijo se brskati po arhivih, obvladajo računalniške programe in vse to pomaga pri rodoslovnem raziskovanju. »Če pa se v to ne poglobiš, pa lahko seveda ostaneš pri tistem osnovnem - da za tri kolena nazaj veš, čigav si in tudi zato je današnje predavanje zanimivo in dobrodošlo,« zaključuje Kastelic.

Rojen je leta 1941, diplomiral je na Ekonomski fakulteti in za diplomo prejel Prešernovo priznanje. Po upokojitvi se več ukvarja z rodoslovje; je ustanovitelj in predsednik Slovenskega rodoslovnega društva ter urednik rodoslovnega časopisa Drevesa. Je tudi član mednarodnih rodoslovnih združenj in sodni izvedenec za rodoslovje.