Arhiv NTRC

Zdaj potrebujejo pomoč, da bi ponovno zaživeli samostojno. Tu je ključna pomoč strokovnih delavcev kot je Medvedova. Ljudje se premalo zavedamo, da je za vsakogar lahko do brezdomstva le majhen korak. »Nihče si ne izbere tega, da ostane brez doma. Ne glede na to so zgodbe naših stanovalcev na koncu tudi uspešne. Nekateri za samostojnost potrebujejo več časa, nekateri potrebujejo podporo celo življenje,« pravi sogovornica. V Sloveniji ni točnega števila brezdomcev, a ocene so, da jih je kar od 4 tisoč do 7 tisoč. Brezdomstvo v Sloveniji je še vedno velik problem.

»Veliko je namreč prikritega brezdomstva. Morda je nekdo začasno pri prijatelju, ker nima kje prespati. In tudi to bo problem, ki ga bo treba rešiti, ko enkrat ta namestitev pri prijatelju ne bo več možna. Ni namreč celotno brezdomstvo vidno in niso vsi brezdomni ljudje na ulici. Zato skoraj verjamem tem številkam, če upoštevamo predvsem to prikrito brezdomstvo.«

Bi morali o tem v družbi več govoriti?

Seveda, čeprav se mi zdi, da se stvari vendarle spreminjajo. Ob svetovnem dnevu brezdomstva, ki je oktobra, imamo vsako leto več obiskov. Takrat gre naš glas širše v javnost. Zelo se me dotakne, ko vsako leto pozimi za vse stanovalce 87-letna gospa iz Vojnika izdela volnene nogavice. Posluh za nas ima vedno več ljudi, tako organizacij kot posameznikov. Trudimo se, da svoje delo nadgrajujemo. Odzivi drugih pokažejo, ali smo uspešni. Imamo veliko donacij, s katerimi smo opremili sobe, uredili vrtno uto, nadstrešek ... Veliko smo naredili. Naša vodja je tudi dober gospodar, včasih zavetišče ni bilo tako urejeno. Stanovalci sledijo sistemu, vedo, da jim pomagamo, in vse to spreminja mnenje ljudi o brezdomstvu. Za nekoga pa je morda nekdo še vedno samo »klošar«.

Poznate življenjske zgodbe stanovalcev. Veste, kaj preživljajo. Vas zato boli, ko nekdo omeni besedo »klošar«?

Ta beseda nikakor ne gre prijetno v uho. »Klošar« naj bi bil tisti, ki živi pod milim nebom, na ulici, pod mostom, ki ne želi sprememb ali tega, da bi sistem vplival nanj. S svojim načinom življenjem je zadovoljen in mu ustreza. Tudi ta oseba ima pravico do izbire takšnega načina življenja in ni prav, da kogarkoli s tem ocenjujemo, saj ima beseda »klošar« že v osnovi negativen predznak. Način življenja nekoga ne bi smel pogojevati, da sodimo, kdo ta človek je. Naši stanovalci imajo svojo socialno mrežo, sodelujejo v sistemu pomoči, so urejeni, iščejo službe, stanovanja, v življenju želijo nekam priti. Beseda »klošar« zato ni beseda, ki naj bi jo ljudje uporabljali.

Preberite več v Novem tedniku

Preberite več v Novem tedniku