Sašo Švigelj

• Minister Mesec: Delali bomo dlje, a ne za slabše pokojnine

Tako imenovana pokojninska reforma v obliki predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nadaljuje svojo pot proti sprejetju v državnem zboru. Dogovor o predlogu so po nekaj dnevih mencanja na začetku aprila podpisali socialni partnerji. Da je reforma nujna, saj se kot družba staramo, ob tem pa se razmerje med aktivnimi plačniki in prejemniki pokojnine »bistveno spreminja,« je takrat dejal tudi minister za delo družino socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

S pripravo predloga pokojninske reforme se je nato včeraj seznanila vlada. Kot so med drugim pojasnili na uradu vlade za komuniciranje (Ukom), so »v okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem«.

Predlog je danes pristal na mizi ESS. Na izredni seji bodo namreč obravnavali poročilo svoje pogajalske skupine, ki je sodelovala v pripravi novele.

Kaj prinaša

• Seznam sprememb, ki jih prinaša Meščeva pokojninska reforma
  Preberite še ...

  

  Kulinarika

  S temi triki bo vaš piknik popoln

  
  

O novostih, ki jih želijo vpeljati s pokojninsko reformo, smo poročali že večkrat. Med drugim se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili, je včeraj obnovila STA.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin, pri katerem zdaj upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pa bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Tako naj bi leta 2040 delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.

Predvidena je tudi božičnica, ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.