Jure Kljajić

Po današnji redni seji vlade so na uradu vlade za komuniciranje (Ukom) potrdili, da se je vlada danes seznanila tudi s pripravo predloga pokojninske reforme. "V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem," so zapisali.

Kot so navedli, naj bi s predlaganimi spremembami pripravili sistem na demografski prehod in izboljšali blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov in celotnega pokojninskega sistema se bo hkrati povečalo zaupanje v sistem. Na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa želijo s predlogom zvišati število vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za svoje zaposlene oblikuje delodajalec.

Predlagane spremembe ne bodo uvedene na hitro, ampak bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju. Tako se bodo lahko načrti posameznikov prilagodili, prav tako pa se bo lahko prilagodilo delo pri izvajalcih sistemov. To bo preprečilo nenadne spremembe v dinamiki upokojevanja, so še zapisali v Ukomu.

Kaj vključuje predlog

• Minister Mesec: Delali bomo dlje, a ne za slabše pokojnine
• Seznam sprememb, ki jih prinaša Meščeva pokojninska reforma

Po predlogu, ki je usklajen s socialnimi partnerji, se bo denimo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin, pri katerem zdaj upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pa bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Tako naj bi leta 2040 delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.

Predvidena je tudi božičnica, ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.