Arhiv NTRC

»Moramo biti glasni vsak dan in ob vsakem zdrsu!«

Kot pravi Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit, je o cenah v domovih starejših težko govoriti na splošno, ker se cene zelo razlikujejo: »Po ugotovitvah revizije Računskega sodišča so cene v zasebnih domovih za starejše s koncesijo za povprečno 28 odstotkov višje kot v javnih domovih.«

Cene oskrbe so oblikovane na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, sprejme jih svet zavoda, soglasje k njim pa da Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Ta pravilnik bi bilo treba nujno spremeniti. Ker nimamo urejenega sistema dolgotrajne oskrbe, starejši plačujejo preveč glede na povprečne pokojnine. Delež sredstev, ki ga za dolgotrajno oskrbo prispeva država iz proračuna, je pod povprečjem Evropske unije. S sistemsko ureditvijo financiranja dolgotrajne oskrbe na načelih solidarnosti, ki bo krepila socialno državo, moramo v novem zakonu o dolgotrajni oskrbi uskladiti in sprejeti takšne rešitve, ki bodo omogočile pomoč oziroma storitve dolgotrajne oskrbe na domu čim večjemu številu prebivalcev. Seveda bodo potrebe po dolgotrajni oskrbi v ustanovah ostale. V njih naj bi vsak posameznik plačeval le ›hotelski del‹ nastanitve, vse druge storitve pa bi bile zagotovljene v sistemu dolgotrajne oskrbe. Ker pa bo znesek za ›hotelski del‹, ki ga je treba pravilno izračunati, lahko višji od pokojnine stanovalca, bo tudi tu treba poiskati primerne rešitve za vsakega posameznika,« meni sogovornica in dodaja, da bo za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti večji delež sredstev iz proračuna.

Črni trg cveti

Ker si starejši oskrbe v domovih ne morejo privoščiti oziroma so domovi zasedeni, plačujejo neformalnim oskrbovalcem, ki jim pomagajo »na črno«. V Sloveniji je težava, ker storitve dolgotrajne oskrbe v zavodih in na domu koristi le približno 40 odstotkov starejših, potrebe pa so veliko večje. »Javna mreža ni zadostna in imamo težave z zagotovitvijo kadra ter pri pomoči na domu s sofinanciranjem občin. Nimamo niti negovalnih bolnišnic niti hospicev z izjemo enega. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ta čas na sobo ali posteljo v domu čaka 15.912 prosilcev. Podatkov o čakajočih na pomoč na domu nimamo, a podatki, ki nam jih posamično sporočajo posamezniki, niso dobri,« pravi Marolt Medenova.

Ko oseba pride na vrsto za pomoč na domu, je ta s pravilnikom omejena na 20 ur tedensko, kar za starejšega bolnega na postelji ali za osebo s hudo demenco, ki potrebuje 24-urno pomoč oziroma nadzor, seveda ni dovolj. In kljub temu, da občine v najmanj 50 odstotkih subvencionirajo ceno pomoči na domu, si tega marsikdo ne more privoščiti. »Tako starejši uporabljajo storitve, ki so na voljo na črnem trgu, a niso vedno dovolj kakovostne in nad njimi ni nikakršnega nadzora. Tudi zato si veliko obetamo od dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi in sistemskega financiranja le-te,« dodaja predsednica Srebrne niti.

Preberite še ...

Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Nezaslišano!

V Srebrni niti že dolgo opozarjajo na neustrezno zdravstveno oskrbo starejših tako v domovih za starejše kot tudi tistih, ki so doma in so ostali brez družinskega zdravnika. »To, da starejši v domovih starejših nimajo urejenega dostopa do zdravnika, se nam zdi diskriminacija. Normativ ZZZS za prisotnost zdravnika v domu starejših je glede na povprečno starost stanovalcev domov in številne kronične bolezni, ki jih imajo, občutno prenizek. A dogaja se nezaslišano, da pogosto zdravnika ni niti tisti minimalni čas, ko bi moral biti prisoten in na voljo stanovalcem domov. Zaradi pomanjkanja zdravnikov ni nadomeščanja bolniških odsotnosti in dopustov zdravnikov. Ko pa zdravnik je, velikokrat v ordinaciji brez stanovalcev, ki ga potrebujejo, piše recepte in opravi svoj program, ki ga prikaže zdravstveni zavarovalnici …« pravijo v Srebrni niti.

Poudarjajo, da nikakor ni dobro, da starejši, ko gre v dom, izgubi svojega družinskega zdravnika, ki ga pozna, in dobi novega domskega zdravnika. »Zato bi morali razmisliti o dobrih praksah iz tujine, da posameznik z odhodom v dom ohrani svojega osebnega zdravnika. Vsekakor pa obsojamo vsakršno diskriminacijo zaradi starosti tudi na področju zdravstvene obravnave. Zato svetujemo stanovalcem, če ni posluha pri zdravniku, naj se obrnejo na zastopnika pacientovih pravic,« še zaključuje Marolt Medenova.

Več v tiskani izdaji, ki je izšla 8. decembra.

Preberite več v Novem tedniku