Profimedia

Prizivno sodišče je potrdilo odločitev sodnika nižje stopnje Jamesa Boasberga, ki je sredi meseca blokiral ustavno sporne deportacije pripadnikov tolpe v Salvador. Sodni spor glede deportacij se nadaljuje, ker administracija Donalda Trumpa ni upoštevala sodnikovega ukaza naj obrne nazaj letali z več kot 200 ujetniki.

Boasberg od vlade zahteva informacije o tem, zakaj ni ubogala njegovega ukaza in ustavila deportacije, Trumpova administracija pa trdi, da bi to ogrozilo nacionalno varnost ZDA.

Profimedia / El Salvador Press Presidency Office / Handout

Predsednik Salvadorja Nayib Bukele, ki vodi odmevno kampanjo proti pripadnikom kriminalnih tolp, naj bi za sprejem Venezuelcev dobil od Trumpove vlade šest milijonov dolarjev.

Poskus obuditve več kot 200 let starega zakona in zahteve po ustavni obtožbi

Trump je za deportacije pripadnikov tolpe skušal obuditi zakon o tujih sovražnikih iz leta 1798, ki predsedniku v času vojne daje posebna pooblastila, vendar ga je sodnik Boasberg blokiral in vlada se je pritožila. Po porazu na prizivnem sodišču se obeta pritožba naprej na ameriško vrhovno sodišče.

Trump je zaradi blokade zahteval ustavno obtožbo sodnika, kar je sprožilo odziv predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa. Ta je ameriškega predsednika posvaril, da zahteva po ustavni obtožbi ni primeren odziv na nestrinjanje s sodno odločitvijo.

Med zaslišanjem o vladni pritožbi na sodno blokado, je prizivna sodnica Patricia Millet dejala, da vlada z osumljenimi pripadniki tolpe Tren de Aragua postopa slabše, kot so postopali z osumljenimi nacisti v času druge svetovne vojne, ki so vsaj dobili pravico do zaslišanja na sodišču, kjer so lahko spodbijali obtožbe o nacizmu, poroča televizija ABC.

Profimedia

Venezuelcem tega niso omogočili, ampak so jih naložili na letali in odpeljali v največji zapor Latinske Amerike CECOT, ki lahko sprejme 40 tisoč ljudi. Predsednik Bukele je tam zaprl osumljene pripadnike kriminalnih tolp brez sodnih procesov, Trumpovi vladi pa je za plačilo ponudil, da lahko tja izvozi tudi svoje kriminalce.

Izgoni brez zaslišanj

Bukele je zaprl več kot 86 tisoč osumljenih članov tolp, več tisoč pa so jih kasneje izpustili, ko so ugotovili, da so nedolžni. Odvetniki izgnanih trdijo, da vsi niso pripadniki tolpe, vendar tega ne morejo dokazati, ker so jih izgnali brez zaslišanj.

Na to je sredi marca opozoril sodnik Boasberg, včeraj pa tudi eden od prizivnih sodnikov. Sodnica Millet pa je menila, da zakon iz leta 1798 ni namenjen nezakonitim priseljencem ampak proti invaziji iz tujine.

Trumpova administracija je sicer Tren de Aragua opredelila kot del invazije iz tujine. Zakon so uporabili le v času vojne proti Veliki Britaniji leta 1812, ter v času prve in druge svetovne vojne.

Nevaren korak v smeri avtoritarizma

Salvador je včeraj obiskala Trumpova ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ki se je v zaporu CECOT postavila pred zapornike slečene do pasu, da se vidijo tetovaže, ki jih opredeljujejo kot pripadnike tolpe in posnela video sporočilo vsem nezakonitim priseljencem v ZDA, da jih čaka enaka usoda.

Profimedia / El Salvador Press Presidency Office / Handout

Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je medtem najel odvetnike za tožbo, ki zahteva izpustitev 238 sodržavljanov iz salvadorskega zapora, ker naj bi jih ameriška vlada nezakonito ugrabila.

Profimedia / El Salvador Press Presidency Office / Handout

Organizacija za človekove pravice Amnesty International Trumpove deportacije opredeljuje kot brezobzirno kršitev obveznosti za spoštovanje človekovih pravic in nevaren korak v smeri avtoritarizma. »Obstaja jasna in skrb zbujajoča povezava med Bukelejevimi metodami in ukrepi ZDA,« je sporočila organizacija.