Putin prvič stopil na otok, ki ga Japonska zahteva zase
Vladimir Putin je prvič obiskal Iturup, največjega od štirih otokov, ki jih upravlja Rusija in zahteva Japonska. Tokio je nemudoma protestiral.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič osebno obiskal Iturup, največjega od štirih otokov, ki jih upravlja Rusija, zahteva pa jih Japonska.
Tokio je nemudoma protestiral in ponovil, da otok šteje za svoje ozemlje. Obisk prihaja v občutljivem trenutku, saj sta Rusija in Japonska zaradi desetletja starega ozemeljskega spora še vedno brez mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni, odnosi pa so se po ruskem napadu na Ukrajino še močno poslabšali.
Putin je na Iturup prispel v četrtek med obiskom ruskega Daljnega vzhoda. Kremelj je sporočil, da si je skupaj z guvernerjem Sahalinske oblasti Valerijem Limarenkom ogledal obrat za predelavo rib Jasni.
Ruska državna agencija TASS je obisk označila za Putinov prvi osebni prihod na Kurilske otoke.
Dan prej je Putin na krovu raketne križarke Varjag spremljal sklepno fazo vaj ruske pacifiške flote.
Kremelj je objavil, da je kot vrhovni poveljnik opazoval vojaške manevre na ruskem Daljnem vzhodu, nato pa je pot nadaljeval proti Iturupu.
Obisk ima zato precej večjo politično težo od običajnega predsedniškega obiska ruske regije.
Iturup leži severovzhodno od japonskega Hokaida in predstavlja največji del ozemlja, zaradi katerega se Moskva in Tokio prerekata že od konca druge svetovne vojne.
Japonska je protestirala še isti dan
Japonski zunanji minister Toshimitsu Motegi se je odzval neposredno.
Japonsko zunanje ministrstvo je v njegovem imenu sporočilo, da Tokio šteje štiri sporne otoke, vključno z Iturupom, ki mu Japonci pravijo Etorofu, za neločljiv del Japonske tako z zgodovinskega kot pravnega vidika. Motegi je zaradi Putinovega obiska izrazil odločen protest.
Pri poimenovanju otokov državi uporabljata že povsem različna izraza.
Rusija Iturup, Kunashir, Shikotan in otočje Habomai obravnava kot južni del Kurilskih otokov. Japonska jih imenuje Severna ozemlja in vztraja, da sploh niso del Kurilov, ki se jim je odpovedala po drugi svetovni vojni.
Japonsko zunanje ministrstvo v svojem uradnem prikazu spora izrecno navaja, da Severna ozemlja sestavljajo Habomai, Shikotan, Kunashiri in Etorofu ter da jih Japonska ne šteje med Kurilske otoke.
Spor se začne pri pogodbi iz leta 1855
Tokio svojo zahtevo med drugim utemeljuje s pogodbo, ki sta jo Japonska in carska Rusija podpisali leta 1855.
Pogodba o trgovini, plovbi in razmejitvi je mejo določila med Etorofujem oziroma današnjim Iturupom in otokom Uruppu severneje. Japonsko zunanje ministrstvo zato poudarja, da so štirje današnji sporni otoki takrat ležali na japonski strani meje.
Položaj se je korenito spremenil ob koncu druge svetovne vojne.
Sovjetska zveza je avgusta 1945 vstopila v vojno proti Japonski in njene sile so med koncem avgusta ter začetkom septembra zavzele štiri otoke. Sovjetske oblasti so jih nato vključile v Sovjetsko zvezo, po njenem razpadu pa jih je podedovala Rusija.
Japonska takšno razlago zavrača in rusko upravo nad otoki označuje za nezakonito okupacijo.
Moskva nasprotno vztraja, da je ruska suverenost nad južnimi Kurili rezultat druge svetovne vojne in je ne postavlja pod vprašaj.
Rusko zunanje ministrstvo je takšno stališče večkrat ponovilo tudi ob japonskih protestih.
Obstajal je celo dogovor o vrnitvi dveh otokov
Državi sta se rešitvi najbolj približali leta 1956.
Japonska in Sovjetska zveza sta takrat podpisali skupno deklaracijo, s katero sta obnovili diplomatske odnose.
Sovjetska stran je v dokumentu pristala, da bo po sklenitvi mirovne pogodbe Japonski predala manjša Shikotan in Habomai. Spor glede večjih Kunashirja in Iturupa pa je ostal odprt.
Prav zaradi njega državi več kot 80 let po koncu druge svetovne vojne še vedno nimata formalne mirovne pogodbe.
Putin in nekdanji japonski premier Shinzo Abe sta skušala pogajanja ponovno oživiti. Leta 2018 sta se dogovorila, da bosta izhajala iz deklaracije iz leta 1956.
Japonsko zunanje ministrstvo navaja, da sta želela pogajanja o mirovni pogodbi pospešiti, Putin in Abe pa sta se o vprašanju večkrat srečala tudi osebno.
Preboja ni bilo.
Vojna v Ukrajini je pogajanja skoraj zamrznila
Ruski napad na Ukrajino je odnose med državama potisnil še globlje v krizo.
Japonska se je pridružila sankcijam proti Rusiji. Moskva je marca 2022 odgovorila, da v takšnih razmerah ne namerava nadaljevati pogajanj o mirovni pogodbi.
Rusko zunanje ministrstvo je hkrati ustavilo dogovore o brezvizumskih obiskih nekdanjih japonskih prebivalcev spornih otokov.
Kljub temu sta strani v zadnjih tednih pokazali nekaj previdnih znakov komunikacije.
Motegi je julija razkril, da se je med srečanjem zunanjih ministrov v Manili na kratko pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.
Šlo je za prvi stik med zunanjima ministroma držav po približno petih letih.
Japonski minister je poudaril, da sankcije proti Rusiji ostajajo, vendar mora Tokio zaradi sosedstva z Moskvo ohraniti komunikacijo.
Med odprtimi vprašanji je posebej navedel Severna ozemlja, ribolovne pravice in obiske grobov nekdanjih prebivalcev.
Putinov prihod na Iturup je sledil manj kot mesec dni pozneje.
Na otokih so ruske oblasti že desetletja
Putin sicer ni prvi najvišji ruski politik, ki je obiskal sporno območje.
Dmitrij Medvedjev je leta 2010 kot prvi ruski predsednik obiskal Kunashir, kar je takrat prav tako povzročilo hud protest Tokia.
Pozneje se je na otoke večkrat vrnil kot predsednik vlade. Leta 2021 je Iturup obiskal tudi ruski premier Mihail Mišustin.
Putin je doslej obiskoval Sahalin in druge dele ruskega Daljnega vzhoda, na same sporne otoke pa osebno ni stopil.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je zato njegov četrtkov obisk prvi takšen v njegovih več kot dveh desetletjih na vrhu ruske politike.
Obisk Iturupa tako prihaja v času, ko Moskva na območju krepi vojaške in gospodarske dejavnosti, Tokio pa vztraja pri zahtevi po vrnitvi vseh štirih otokov.
Pogajanja, s katerimi sta Putin in Abe še pred nekaj leti skušala končati enega zadnjih odprtih ozemeljskih sporov druge svetovne vojne, trenutno stojijo.
Putinov prvi osebni prihod na enega od spornih otokov kaže predvsem, kako daleč sta se državi od takrat oddaljili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
