© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Protesti
Čas branja 3 min.

Protesti se stopnjujejo, Trump grozi z vojsko v Minneapolisu


N. H.
16. 1. 2026, 07.18
Posodobljeno
09:14
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Trump grozi z uporabo zakona o vstaji in napotitvijo vojske v Minneapolis. Protesti proti ICE se stopnjujejo, razmere pa so vse bolj nepredvidljive.

protest, minnesota
Profimedia
Stanje je eskaliralo po dveh streljanjih agentov ICE.

V Minnesoti divjajo novi protesti proti agentom za priseljevanje in carino (ICE). Oblasti so proti protestnikom pred zvezno stavbo Whipple v bližini Minneapolisa uporabile solzivec, ko so zvezni organi pregnali skupino z dovoza do stavbe. Solzivec so uporabili po tem, ko so protestniki brcali in tolkli po vozilih, ki so vstopala in izstopala iz stavbe. Poleg solzivca so policisti uporabili tudi šok granate.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj zagrozil, da bo posegel po zakonu iz leta 1807 (Zakon o vstaji) in v Minneapolis napotil vojsko, če se ne bodo umirili vse pogostejši protesti proti zveznim agentom za priseljevanje in carino (ICE), ki jih je njegova administracija poslala v mesto v okviru obsežnega zatiranja nezakonitih migracij.

Trump je protestnikom zagrozil dan po incidentu, v katerem je bil imigracijski uradnik po napadu z lopato in ročajem metle prisiljen uporabiti strelno orožje in pri tem ranil moškega. Streljanje je dodatno podžgalo strah in jezo, ki sta se v mestu razmahnila po tem, ko je agent ICE v začetku januarja ustrelil in ubil Renee Good, poroča AP.

protest, minnesota
Profimedia
Protesti v Minnesoti ne pojenjajo

Zagrozil že leta 2020

Trump je že večkrat zagrozil z uporabo zakona o vstaji, redko uporabljenega zveznega zakona, ki predsedniku omogoča napotitev ameriške vojske ali federalizacijo nacionalne garde za vzdrževanje reda znotraj države – tudi proti volji guvernerjev. Leta 2020 je s tem zakonom grozil med protesti po smrti Georgea Floyda, v zadnjih mesecih pa znova v povezavi z demonstracijami proti imigracijski politiki njegove administracije.

"Če korumpirani politiki Minnesote ne bodo spoštovali zakona in preprečili profesionalnim agitatorjem ter upornikom, da napadajo domoljubne agente ICE, ki zgolj opravljajo svoje delo, bom uporabil Zakon o vstaji, tako kot so to storili številni predsedniki pred menoj in hitro končal s sramoto, ki se dogaja v tej nekoč veliki državi," je Trump zapisal na družbenih omrežjih.

Preberite še

Nazadnje so uporabo zakona zahtevale lokalne oblasti

Predsedniki ZDA so se na zakon o vstaji v preteklosti sklicevali več kot dvajsetkrat, nazadnje leta 1992, ko ga je predsednik George H. W. Bush uporabil za zajezitev nemirov v Los Angelesu, a na izrecno zahtevo lokalnih oblasti.

Guverner Minnesote Tim Walz, sicer demokrat, je predsednika javno pozval k umiritvi razmer. "Neposredno pozivam predsednika: znižajmo temperaturo. Ustavimo te povračilne ukrepe. To nismo mi," je dejal na platformi X.

protest, minnesota
Profimedia
Bo Trump nad svoje ljudi poslal vojsko?

Razmere na terenu nepredvidljive

Generalni državni tožilec Minnesote Keith Ellison je napovedal, da bo morebitno posredovanje zvezne vojske izpodbijal na sodišču. Njegov urad že vodi tožbo proti ministrstvu za domovinsko varnost (DHS), s katero želi ustaviti okrepljene imigracijske racije v regiji Twin Cities (mesti Minneapolis in Saint Paul). Po podatkih DHS je bilo v okviru operacije Metro Surge od 29. novembra aretiranih več kot 2.500 ljudi.

Operacija se je še razširila v začetku januarja, ko je ICE v Minnesoto napotil dodatnih 2.000 agentov in policistov. V sredo zvečer so se ulice v bližini kraja zadnjega streljanja ovile v dim, ko so zvezni policisti v čeladah in plinskih maskah proti manjši skupini protestnikov uporabili solzivec. Protestniki so odgovorili z metanjem kamenja in ognjemetom.

Tožbe bolj kot ne jalove

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) v Minnesoti je vložila skupinsko tožbo v imenu treh oseb, ki trdijo, da so bile v zadnjih dneh nezakonito zaslišane ali pridržane. Dva tožnika sta somalijskega, eden pa latinskoameriškega porekla – vsi trije so državljani ZDA. Tožba zahteva konec prakse, ki jo ACLU opisuje kot rasno profiliranje in aretacije brez sodnih nalogov. Ameriška vlada se na obtožbe še ni odzvala.

Podobne tožbe so bile vložene tudi v Los Angelesu in Chicagu, a so se kljub začetnim uspehom večinoma končale neuspešno zaradi pritožb oblasti. V Chicagu je sodnik lani višjemu uradniku mejne patrulje odredil, naj sodišče redno obvešča o dogajanju po obtožbah o čezmerni uporabi sile, vendar je pritožbeno sodišče že tri dni pozneje to odredbo razveljavilo.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.