Zveza Nato ni bila zasnovana za »ofenzivne operacije v Hormuški ožini«
V Franciji so se odzvali na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rešitve za Hormuško ožino bo v Londonu iskala koalicija 35 držav.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes znova namignil, da bi se lahko ZDA umaknile iz zveze Nato, ki jo je še enkrat več označil za »papirnatega tigra.« Trump je na zaveznice iz Nata v zadnjem obdobju zlil veliko žolča, ker slednje Američanom ne želijo pomagati pri reševanju iz godlje, v katero so zašli na Bližnjem vzhodu.
Trumpa je že v torek razbesnela odločitev Francije, ki za izraelska letala, ki so v Izrael prevažale ameriško orožje za vojno z Iranom, zaprla svoj zračni prostor. Že prej je za ameriška letala zračni prostor zaprla Španija, tako Španija kot Italija pa sta ameriškim silam, udeleženim v napade na Iran, zavrnile dostop do vojaških baz na svojem ozemlju.
Zveza Nato ni bila zasnovana za »ofenzivne operacije v Hormuški ožini«
Na Trumpove zadnje izjave o zvezi Nato so se popoldne odzvali v Franciji. Kot je na varnostni konferenci v Parizu poudarila državna sekretarka na francoskem ministrstvu za obrambo Alice Rufo, je bilo severnoatlantsko zavezništvo zasnovano za »zagotovitev varnosti na evro-atlantskem območju,« ne pa za »ofenzivne operacije v Hormuški ožini, ki bi pomenile kršitev mednarodnega prava.«
Rufo, ki je po poročanju tiskovne agencije Reuters tesna zaveznica francoskega predsednika Emmanuela Macrona, v preteklosti pa je bila tudi ena njegovih vodilnih diplomatk, je sicer dejala, da razume ameriško jezo, ker se Francija ni pridružila koaliciji za takojšnje odprtje Hormuške ožine, a je dejala, da v Franciji dajejo prednost načrtu za odprtje ožine, ki »ne bo ofenzivne narave.«
Francoski predsednik Macron je namreč poudaril, da bi moralo kakršno koli posredovanje v Hormuški ožini potekati pod okriljem Združenih narodov. Dejal je tudi, da bodo mednarodna prizadevanja za odprtje ožine možna šele, ko se bodo končale sovražnosti, ko bodo opravljena posvetovanja z zavarovalniškimi in ladijskimi družbami ter ko bo v to privolil Iran.
Trump je v torek zahodnim zaveznicam, ki ne želijo sodelovati v vojaškem odpiranju ožine, zabrusil, da naj si grejo v Perzijski zaliv same iskati svojo nafto. »Naučiti se boste morali boriti zase, ZDA vam ne bodo več pomagale, tako kot vi niste pomagali nam. Iran je bil v bistvu zdesetkan. Težko delo je opravljeno. Pojdite po svojo nafto,« je zapisal na družbenem omrežju.
V četrtek srečanje v Londonu
Nekakšna pobuda za iskanje rešitve se s sodelovanjem Francije rojeva v Združenem kraljestvu. Britanski premier Keir Starmer je v sredo napovedal, da bodo že v četrtek v Londonu potekali pogovori o možnih rešitvah, v katerih bo sodelovalo 35 držav.
Po besedah Starmerja bodo »preučili vse izvedljive diplomatske in politične ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti za ponovno vzpostavitev svobodne plovbe, zagotovitev varnosti ujetih ladij in mornarjev ter obnovitve prometa s ključnimi surovinami.« Je pa Starmer priznal, da »to ne bo lahko.«
Na srečanju bodo sodelovale države, ki so prejšnji mesec podpisale skupno izjavo, v kateri so ostro obsodile nedavna agresivna dejanja Irana v Perzijskem zalivu in strateški Hormuški ožini. Izjavo je podpisala tudi Slovenija, celotna koalicija, ki je sprva štela nekaj več kot 20 držav, pa se je od takrat še razširila. V njej med drugim sodelujejo Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Kanada, Južna Koreja, Nova Zelandija, Združeni arabski emirati in Nigerija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
