Bobo

Študija je celo ugotovila, da je bila stopnja umrljivosti necepljenih oseb za rakom približno 50 odstotkov višja kot pri cepljenih.

Rezultati raziskave, ki jo je izvedla francoska epidemiološka skupina Epi-Phare, so bili objavljeni v uglednem znanstvenem časopisu JAMA Network Open.

Skupina Epi-Phare, ki združuje strokovnjake iz Nacionalne agencije za varnost zdravil (ANSM) in sistema zdravstvenega zavarovanja, je analizirala podatke, zbrane med letoma 2021 in 2025 pri skoraj 30 milijonih odraslih Francozov, starih od 18 do 59 let. V tem obdobju je vsaj en odmerek cepiva prejelo okoli 23 milijonov ljudi, medtem ko jih je šest milijonov ostalo necepljenih.

"Imeli smo solidno razumevanje kratkoročnih koristi in tveganj cepiv proti covidu, njihova dolgoročna korist doslej ni bila vzpostavljena," je pojasnil Mahmoud Zureik, ki je nadzoroval raziskavo.

Smrtnost za rakom med necepljenimi za 50 odstotkov višja

Študija je pokazala, da je v štiriletnem obdobju opazovanja umrlo 0,4 odstotka cepljenih oseb, medtem ko je bil ta odstotek v skupini necepljenih 0,6 odstotka, kar pomeni, da je bila skupna smrtnost v skupini necepljenih za približno 50 odstotkov višja. Po statističnih prilagoditvah so imele cepljene osebe 25 odstotkov manjše tveganje smrtnosti zaradi vseh vzrokov v primerjavi z necepljenimi.

Zureik je za Le Monde izjavil, da lahko z "visoko stopnjo gotovosti reče, da ni povečanega tveganja za smrtnost po cepljenju proti covidu."

Ovrgli trditve o t. i. "turbo raku", ki so jih širili nasprotniki cepljenja

Raziskava se je neposredno posvetila tudi lažnim trditvam o t. i. »turbo raku«, ki so jih širili nasprotniki cepljenja. Podatki so pokazali ravno nasprotno: incidenca tumorjev pri cepljenih odraslih osebah je znašala 769 primerov na milijon, pri necepljenih pa 853 primerov na milijon. To pomeni, da je bila verjetnost za diagnozo raka med cepljenimi osebami približno 15 odstotkov manjša.

Ta študija po Zureikovih besedah "ustavlja dezinformacije, ki se širijo o mRNA cepivih".

Znanstveniki poudarjajo, da sama študija ne more dokazati, da je izključno cepljenje vzrok za zmanjšanje skupne smrtnosti, saj so razlike lahko posledica demografskih in socialnih dejavnikov. Kljub temu so raziskovalci ugotovili, da so bile cepljene osebe v povprečju starejše in so pogosteje imele pridružene bolezni, kar bi jih sicer uvrščalo v bolj rizično skupino.

Zaključek študije je nedvomen: cepiva proti covidu-19 niso povečala smrtnosti, podatki nasprotno "močno podpirajo njihovo varnost in učinkovitost." Resni stranski učinki, kot sta miokarditis in perikarditis, se še vedno štejejo za redke in ne postavljajo pod vprašaj celotne koristi cepljenja.