Trump odobril strelski vod: ameriška vojska česa takega ni storila 81 let
Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom. Ameriška vojska ni izvedla usmrtitve od 1961, strelskega voda pa ni uporabila od 1945.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana, ki je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood ubil 13 ljudi. Pentagon želi smrtno kazen izvršiti s strelskim vodom. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev v ameriškem vojaškem pravosodju po letu 1961 in prva s strelskim vodom po letu 1945. Datum še ni določen.
Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Po njegovih navedbah je usmrtitev predsedniku priporočil vodja Pentagona Pete Hegseth, Trump pa jo je odobril. Kraj in datum mora zdaj določiti sekretar kopenske vojske. Reuters poroča, da ameriška vojska smrtne kazni ni izvršila že 65 let, strelski vod pa je nazadnje uporabila pred več kot 80 leti.
Trinajst mrtvih v Fort Hoodu
Hasan je bil 5. novembra 2009 major ameriške vojske in psihiater. Vstopil je v poln center v Fort Hoodu v Teksasu, kjer so se vojaki pripravljali na napotitve, in začel streljati s polavtomatsko pištolo.
Ubil je 13 ljudi, med njimi 12 pripadnikov vojske in enega civilista, ter ranil 31 ljudi. Napad se je končal, ko so ga pred stavbo ustavili policisti in ga ustrelili. Zaradi poškodb je ostal paraliziran od pasu navzdol.
Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora.
Razlika med 31 ranjenimi in 32 poskusi umora ni napaka. Hasan je streljal tudi na civilno policistko, ki v izmenjavi ognja ni bila zadeta, zato je tožilstvo vložilo 32 obtožb za poskus umora, čeprav je bilo dejansko ranjenih 31 ljudi.
Hasan streljanja ni zanikal. Med sojenjem, na katerem se je zagovarjal sam, je svoje ravnanje povezoval z ameriškimi vojaškimi operacijami v muslimanskih državah. Vojaško prizivno sodišče je njegovo obsodbo in smrtno kazen leta 2023 potrdilo.
Več kot desetletje pritožb
Smrtne kazni v ameriškem vojaškem sistemu so predmet obveznega pritožbenega pregleda. Hasanovi odvetniki so izpodbijali vrsto vprašanj, od sestave porote in njegovega zastopanja do ustavnosti vojaške smrtne kazni.
Po potrditvi sodbe na vojaških sodiščih je primer prišel tudi pred ameriško vrhovno sodišče, ki njegove zahteve za obravnavo ni sprejelo.
Vojaška smrtna kazen ima še eno posebnost. Tudi po končanem rednem pritožbenem postopku je ni mogoče izvršiti brez osebne odobritve predsednika ZDA.
Trump je ta korak zdaj naredil. To pa še ne pomeni, da je usmrtitev neposredno pred vrati, saj lahko Hasan pred civilnimi zveznimi sodišči poskuša doseči njeno zadržanje.
Zadnja usmrtitev leta 1961, zadnji strelski vod leta 1945
Ameriška vojska je zadnjo smrtno kazen izvršila 13. aprila 1961, ko je bil v vojaškem zaporu Fort Leavenworth obešen vojak John A. Bennett.
Strelski vod pa ima še daljšo zgodovinsko prekinitev. Ameriška vojska ga je pri usmrtitvi nazadnje uporabila leta 1945, torej med drugo svetovno vojno.
Če bo Hasan na ta način usmrčen, bo prvi vojaški zapornik, ki ga bodo pred strelski vod postavili po več kot osmih desetletjih.
Leta 2008 se je ameriška vojska sicer približala prvi usmrtitvi po Bennettu. Predsednik George W. Bush je odobril izvršitev smrtne kazni nad Ronaldom Grayem in datum je bil že določen, vendar je zvezno sodišče usmrtitev ustavilo.
Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni. Poleg njega so tam Ronald Gray, Hasan Akbar in Timothy Hennis. Uradna strokovna publikacija ameriške vojske je enako število navajala tudi letos.
Strelski vod se v ZDA ponovno uporablja
Čeprav je strelski vod v sodobnih ZDA redek, metoda ni izginila. V zadnjih letih jo je ponovno uporabilo tudi civilno pravosodje posameznih zveznih držav, deloma zaradi težav pri pridobivanju zdravil za smrtonosne injekcije.
Hasanov primer pa poteka v ločenem vojaškem pravosodnem sistemu. Naslednji korak bo določitev datuma in kraja usmrtitve, nato pa bodo odločilni morebitni novi sodni postopki.
Če izvršitve ne bo ustavilo sodišče, bo Hasan prvi človek, ki ga bo ameriška vojska usmrtila po letu 1961, in prvi, ki ga bo usmrtila s strelskim vodom po letu 1945.
Kako praviloma poteka usmrtitev s strelskim vodom
Strelski vod je zgodovinsko tesno povezan prav z vojaškim pravosodjem. V ameriški vojski so ga uporabljali predvsem v prvi polovici 20. stoletja, zadnjo takšno vojaško usmrtitev pa so izvedli leta 1945. Zadnja ameriška vojaška usmrtitev nasploh je sledila leta 1961, vendar z obešanjem.
Metoda je pozneje skoraj izginila, vendar je v civilnem pravosodju nekaterih zveznih držav ostala dovoljena. Najbolj znan primer je Gary Gilmore, ki so ga leta 1977 v Utahu usmrtili s strelskim vodom; šlo je za prvo usmrtitev v ZDA po odpravi večletnega moratorija na smrtno kazen. Utah jo je pozneje še uporabljal, nazadnje leta 2010.
Pri takšni usmrtitvi je obsojenec praviloma privezan na stol, glavo ima pokrito, na prsih pa je označena ciljna točka nad srcem. Več posebej izbranih strelcev nato na ukaz sproži hkrati, zdravnik pa po streljanju potrdi smrt. Natančna izvedba se razlikuje med posameznimi jurisdikcijami; Pentagon podrobnega protokola za Hasanov primer za zdaj ni javno objavil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
