Slovenska cerkev v New Yorku praznuje 110 let, a prihodnost je negotova
Cerkev sv. Cirila v četrti East Village na Manhattnu je že 110 let pomembno središče slovenske skupnosti v New Yorku.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cerkev sv. Cirila v New Yorku je 20. septembra zaznamovala 110. obletnico. Za generacije Slovencev, ki so prihajale v ZDA, je bila prostor, kjer so lahko govorili slovensko, se srečevali s rojaki in ohranjali povezavo z domovino.
Cerkev je bila ustanovljena leta 1916, ko je bilo slovenskih priseljencev v New Yorku že toliko, da so si želeli lastno cerkev. Pred tem so večinoma obiskovali nemške katoliške cerkve. Od začetka je imela cerkev poleg verske tudi kulturno vlogo. V njej so potekale maše, koncerti, razstave, sprejemi in praznovanja slovenskih praznikov.
Ta dvojna vloga cerkve je postala še pomembnejša, ko se je prva generacija slovenskih priseljencev začela taliti v ameriškem multikulturnem kotlu.
Župnik Martin Krizolog, ki župnijo vodi že od osamosvojitve Slovenije, se spominja, da so mu ob prihodu povedali, da bo verjetno ostal dve leti, nato pa naj bi cerkev zaprli. Tri desetletja pozneje je še vedno tam.
Po njegovih besedah se je položaj cerkve izboljšal po osamosvojitvi leta 1991, ki je slovenskim skupnostim v ZDA prinesla novo čustveno povezanost z domovino. Priložnost danes vidi tudi v mednarodni privlačnosti New Yorka.
Cerkev je danes glavno zbirališče tamkajšnje slovenske skupnosti. V njej potekajo verski in posvetni dogodki ter tudi diplomatske prireditve.
Število vernikov se je skozi desetletja zmanjševalo, vendar so dejavnosti skupnosti v zadnjem času začele v cerkev znova privabljati mlajše. »Najpomembnejše vprašanje ni samo, ali bomo ohranili stavbo. Vprašanje je, ali bomo ohranili skupnost,« je dejal Krizolog.
Odprto ostaja vprašanje nasledstva, saj ni jasno, kdo bo po Krizologu prevzel župnijo. Cerkev bi lahko sčasoma prešla pod newyorško nadškofijo, pojavljale pa so se tudi zamisli, da bi jo prevzela Slovenija ali slovenska skupnost. Za zdaj jo še vodijo frančiškani, pri morebitnem odkupu pa je glavna ovira visoka cena nepremičnine na Manhattnu.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je na jubilejni maši dejal, da je prihodnost cerkve težko vprašanje, vendar za zdaj še ni razloga za preplah. Krizolog pa je ob tem opozoril, da bo za njeno ohranitev potrebna podpora slovenske Cerkve in države.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
