Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Dujuan
Čas branja 4 min.

Slovenec o tajfunu na Japonskem: Najhuje je bilo, ker nisi vedel, kaj sledi


Tadeja Lepoša
25. 9. 2026, 19.41
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pred dnevi je Japonsko prizadel tajfun Dujuan, ki je zahteval 12 življenj. Le 30 kilometrov od enega najbolj prizadetih območij ga je doživel tudi Jan Bagari iz Prekmurja, ki pravi, da je bila najtežja negotovost.

ciba, japonska, tajfun
Profimedia
Jan Bagari iz Rakičana priznava, da so imeli srečo, da niso bili v središču dogajanja.

Pred dnevi je Japonsko prizadel eden močnejših tajfunov letošnje sezone. Dujuan je zahteval najmanj dvanajst življenj, številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, odpovedanih je bilo več sto letov in vlakov, priporočila za evakuacijo pa so veljala za skoraj dva milijona ljudi. Zaradi obsega posledic so oblasti razglasile tudi stanje hude katastrofe.

Posebej hudo je bilo v prefekturi Chiba, kjer so obilne padavine sprožile poplave in zemeljske plazovem nastalo je veliko škode. Le približno 30 kilometrov stran, v Kotu na vzhodu Tokia, je bil takrat tudi Jan Bagari iz Rakičana pri Murski Soboti.

Bagari je od januarja bival na Novi Zelandiji, zadnji mesec svojega dolgega potovanja pa preživlja na Japonskem. Čez nekaj dni se vrača v Slovenijo, tik pred koncem poti pa je doživel nekaj, česar zagotovo ne bo hitro pozabil: prihod tajfuna.

ciba, japonska, tajfun
Profimedia
Posledice tajfuna v Chibi.

Bagari je imel srečo, da območje, kjer je bival, ni bilo med najbolj prizadetimi. A ko so iz bližnjih krajev prihajale novice o poplavljenih domovih, plazovih in smrtnih žrtvah, je bilo jasno, da je stanje veliko resneje, kot jo je sam občutil v Kotu.

"Precej strašno je, ko si nekje in doživljaš nekaj, česar še nisi doživel, niti ne veš, kako je videti. Sploh zato, ker so bile že dva tedna prej zaradi močnih nalivov poplave," pripoveduje Bagari.

Le nekaj deset kilometrov stran precej huje

Da se nekaj približuje, so v Kotu čutili že nekaj dni prej. Zrak je postajal vse bolj vlažen, pogosto je deževalo, veter pa se je postopoma krepil. Najbolj intenzivno je bilo 21. septembra okoli 15. ure po lokalnem času, ko je glavnina tajfuna dosegla Tokio z okolico.

Preberite še

"Nekaj ur je bilo res burno. Močno je deževalo, sunki vetra pa so dosegli tudi do 130 kilometrov na uro, po približno štirih urah se je situacija umirila. Tu in tam je bila v kakšni stavbi luža, ampak je bilo to lahko tudi od dežnikov," pravi o razmerah v Kotu.

ciba, japonska, tajfun
Profimedia
Zrak je postajal vse bolj vlažen, pogosto je deževalo, veter pa se je postopoma krepil.

Bagari se zaveda, da je imel srečo. V Kotu so bile posledice razmeroma omejene, le nekaj deset kilometrov stran pa je tajfun pokazal precej bolj nevaren obraz. V Chibi, Kamakuri in Kanagawi so bila poplavljena večja območja, sprožili so se zemeljski plazovi, nekateri prebivalci pa so morali zapustiti svoje domove.

Jih je pa zelo presenetilo, ko so nekaj dni pozneje obiskali Chibo. Mesto se je namreč že skoraj povsem vrnilo v običajen ritem. Skoraj ni bilo opaziti, da je tam nekaj dni prej divjal tajfun. 

"Infrastruktura v mestu je izjemna, skoraj nikjer ni bilo več sledi tajfuna. Dobesedno je mimo švignilo in po večini Tokia je bilo potem videti, kot da ga sploh ne bi bilo."

ciba, japonska, tajfun
Profimedia
Za domačine je imel občutek, kot da si mislijo: "Ah, samo še ena nevihta, letos smo jih že toliko dali skozi."

Najtežje je bilo ne vedeti, kaj pričakovati

Čeprav sam, kot omenjeno, ni bil na območju, ki ga je tajfun prizadel najhuje, pravi, da občutek ni bil prijeten. Bil je v negotovosti, saj ni vedel, kako se bodo razmere razvijale. 

"Najbolj neprijetno je bilo to, da nisem vedel, kaj pričakovati. V Evropi tajfunov ne poznamo, zato si jih predstavljaš kot silovit vihar, ki ruši vse pred seboj. Ko ga doživiš, pa vidiš, da gre predvsem za močan veter in obilno deževje, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako blizu središča si."

ZOOM EARTH.jpg
Jan Bagari
Zajem zaslona Zoom Earth 21. septembra ob 15.00.

Dodatno nelagodje je prineslo tudi to, da je bil tisoče kilometrov od doma. "Ko se okoli tebe začnejo razmere hitro spreminjati, te malce stisne, saj v bližini ni domačih, prijateljev ali znancev, na katere bi se lahko obrnil. Potem začneš razmišljati, na koga se sploh lahko obrneš, če se kaj zgodi, saj nikogar ne poznaš." 

Bivajo v Airbnbju, gostitelja niso poznali, tudi kakšnih posebnih navodil, kako ravnati niso dobili. "Glede tega smo bili precej prepuščeni sami sebi."

Med tajfunom so se skušali zamotiti

Z družbo so ves čas spremljali vremensko dogajanje, vendar se niso želeli ukvarjati samo z napovedmi in čakanjem, kaj se bo zgodilo.

ciba, japonska, tajfun
Profimedia
Posledice tajfuna v Nariti, v prefekturi Chiba.

Odpravili so se odpravili v lokal z računalniki, kjer so skušali misli vsaj nekoliko preusmeriti drugam. "Ampak tudi ko se zamotiš, z enim očesom še vedno spremljaš, kaj se zunaj dogaja," pravi. Posebnega opozorila na mobilni telefon ni prejel. Predvideva, da zato, ker nima japonske SIM-kartice. Informacije je spremljal prek spleta, največ pa je uporabljal aplikacijo Zoom Earth, kjer je spremljal premikanje tajfuna.

Domačini precej bolj mirni

Bagarija je presenetilo predvsem to, kako mirno so tajfun spremljali domačini v Kotu. Ob tem poudarja, da razmere nikakor niso bile primerljive z razmerami na najbolj prizadetih območjih, zato večje panike ni zaznal.

"Za domačine sem imel občutek, kot da si mislijo: 'Ah, samo še ena nevihta, letos smo jih že toliko dali skozi.'"

Nekaj "priprav" je bilo vendarle opaziti. Na ulicah in postajah podzemne železnice je videl vreče s peskom, drugih večjih posebnosti pa ni zaznal. Prihod tajfuna je sovpadel tudi s tako imenovanim srebrnim tednom, obdobjem praznikov na Japonskem, zato je bilo veliko lokalov in trgovin že sicer zaprtih.

ciba, japonska, tajfun
Profimedia
Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov.

Na ulicah je bilo opaziti ljudi manj kot običajno, nekaj linij javnega prevoza je imelo zamude. "Ljudje so bili zaradi dežja v sandalih in kratkih hlačah namesto v čevljih, ker je deževalo," je opisal. Še bolj presenetljivo je bilo, kako hitro se je vreme umirilo. "Praktično naslednji dan je posijalo sonce in imeli smo okoli 30 stopinj," zaključi sogovornik.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.