ZDA sprožile veliko diplomatsko ofenzivo, v javnost pricurljala depeša
Administracija Donalda Trumpa je po dobrih dveh tednih vojne v Iranu sprevidela, da potrebuje zaveznike. Ameriški diplomati po svetu so prejeli depešo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek države znova pozval, naj ameriški vojski priskočijo na pomoč pri zagotavljanju varne plovbe skozi Hormuško ožino. Še več, od zaveznic v zvezi Nato je zahteval, naj to storijo z navdušenjem, saj da jih ZDA ščitijo že 45 let.
A zlasti v evropskih državah v ponedeljek ni bilo čutiti nobenega navdušenja za tovrstne ideje, čeprav so zunanji ministri držav članic EU na zasedanju v Bruslju pretresali možnosti, kako bi bilo mogoče zagotoviti varno plovbo skozi ožino, brez da bi tudi sami vstopili v ameriško-izraelsko vojno v Iranu. Za kaj takega so možnosti omejene, morda celo neobstoječe.
Zunanji ministri so razpravljali predvsem o možnosti razširitve mandata pomorske misije EU Aspides v Rdečem morju, a je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas po zasedanju sporočila pričakovano vest, da namreč med državami članicami za kaj takega »zaenkrat ni apetita.« So pa zunanji ministri soglašali, da je treba povečati število plovil, ki delujejo v okviru te misije.
Diplomatska ofenziva ZDA
A ameriški pritisk, kot kaže, niti približno ne bo pojenjal. Kot poroča tiskovna agencija Reuters, so ameriška diplomatska in konzularna predstavništva po svetu v ponedeljek prejela diplomatsko depešo Trumpove administracije. Depeša vključuje poziv ameriškim diplomatom k pritisku na zaveznike, da bi ti iransko revolucionarno gardo in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je tesen zaveznik Irana, razglasili za teroristični organizaciji.
Velja spomniti, da je Evropska unija leta 2013 na seznam terorističnih organizacij uvrstila le oboroženo krilo Hezbolaha, ne pa tudi njegovega političnega krila. Posamezne države članice so sicer po tem to storile same, med njimi leta 2020 tudi Slovenija, ki je kot kriminalno in teroristično organizacijo opredelila celotno gibanje Hezbolah, za kar si je takrat prislužila pohvale ZDA.
Nekoliko drugače je v primeru iranske revolucionarne garde, ki je na seznamu terorističnih organizacij EU pristala sredi letošnjega februarja, potem ko so se po brutalnem zatiranju protivladnih protestov v Iranu za ta korak konec januarja odločili zunanji ministri držav članic.
Časa do 20. marca
V depeši, pod katero se je podpisal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je po poročanju Reutersa izrecno navedeno, da morajo ameriški diplomati to sporočilo svojim kolegom »na najvišjih ravneh« v posameznih državah predati najpozneje do 20. marca.
Med pomembnejšimi točkami v depeši je tudi poziv, da morajo zaradi povečanega tveganja napadov Irana in njegovih zaveznikov »vse vlade čim hitreje storiti korake za oslabitev zmogljivosti Irana in z Iranom povezanih terorističnih skupin za napade na naše države in državljane.«
Trumpova administracija je v depeši ocenila še, da je »iranski režim bolj občutljiv na skupno kot enostransko ukrepanje« in da bo s skupnim pritiskom lažje doseči spremembo odnosa iranskega režima.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
