Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

John Healey, obrambni minister Združenega kraljestva, ki skupaj s Francijo vodi neformalno skupino, je povedal, da so njihovi načrti dobro razviti. London vztraja, da pogovori prinašajo napredek.

Ministra Nizozemske in Švedske Ruben Brekelmans oziroma Pal Jonson sta medtem poudarila, da ostaja kopica vprašanj glede izvedbe in ciljev morebitne misije v Ukrajini. Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov je pripravljenost za pošiljanje lastnih sil v Ukrajino izrazilo le šest držav, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in Latvijo, Litvo ter Estonijo. 

Kot je že konec marca povedal francoski predsednik Emmanuel Macron, to ne bi bile mirovne sile, prav tako pa jih ne nameravajo namestiti na fronto. Njihov namen bo, da služijo kot odvračalna sila pred rusko agresijo. Ob tem je poudaril, da takšna misija ne more predstavljati nadomestka za ukrajinsko vojsko.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ob robu srečanja dejala, da še naprej razpravljajo tudi o možnosti, da bi evropski vojaki v prihodnosti v Ukrajini urili tamkajšnje vojake. Kot je dodala, je EU doslej izven ukrajinskega ozemlja izurila že več kot 73.000 ukrajinskih vojakov.

Slovenija ni del koalicije, katere usoda pa je odvisna od mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Dosedanji poskusi Washingtona za dosego premirja so bili neuspešni. Idejo o prisotnosti evropskih sil v Ukrajini zavračajo v Moskvi, prav tako ji niso naklonjeni niti v Washingtonu.