Profimedia

Joly v izjavi za novinarje ni želela razkriti podrobnosti primera četverice, ki so bili vsi dvojni državljani. Sta pa si po njenih besedah tako ona sama kot nekdanji premier Justin Trudeau, ki je položaj zapustil minuli teden, pri kitajskih oblasteh prizadevala za prizanesljivost do obsojenih.

Kitajska je danes zatrdila, da je ravnala v skladu z zakonodajo. Predstavnica zunanjega ministrstva je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala, da so v skladu z zakonom zaščitili pravice vpletenih, vključno s konzularnimi pravicami na kanadski strani. Obenem je kitajsko veleposlaništvo v Kanadi branilo usmrtitve, češ da so z drogami povezana kazniva dejanja hud zločin, za katerega da država vedno sprejema stroge kazni. V primeru kanadskih državljanov naj bi obstajali trdni dokazi za njihova kazniva dejanja.

Kitajska sicer ne priznava dvojnega državljanstva in zavzema izjemno ostro stališče do drog. V zvezi z njimi tako kot za denimo korupcijo in vohunjenje izvaja smrtno kazen. Čeprav Peking ne razkriva števila izvedenih usmrtitev, skupine za človekove pravice menijo, da v državi vsako leto usmrtijo več tisoč ljudi.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so sicer močno ohlajeni od leta 2018, ko je Kanada na podlagi ameriškega naloga pridržala finančno direktorico Huaweija Meng Wanzhou. Kitajska je kmalu zatem pridržala dva Kanadčana. Leta 2019 je bil sicer zaradi tihotapljenja drog na Kitajskem na smrt obsojen Kanadčan Robert Lloyd Schellenberg, ki pa po poročanju britanskega BBC ni med četverico nedavno usmrčenih.