Profimedia

Sankcije proti Iranu, ki so bile uvedene od leta 2006 do leta 2010 zaradi jedrskega programa, so bile po jedrskem sporazumu med Iranom ter ZDA leta 2015 pod vlado predsednika Baracka Obame in drugimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ter Nemčijo odpravljene, vendar z možnostjo, da se avtomatično vrnejo, če Iran ne bo spoštoval določil.

Sporazum je praktično padel v vodo leta 2018, ko je predsednik ZDA Donald Trump svojo državo enostransko umaknil iz njega in ponovno začel uvajati sankcije. Vlada predsednika Joeja Bidna ZDA ni vrnila k sporazumu, Trump pa je v drugem mandatu začel pogajanja z Iranom. Vmes je letos junija prišlo do zračnih napadov Izraela in ZDA na iranske jedrske objekte.

Dvostranska srečanja

Fajon: To bo priložnost za razpravo ob obletnici padca Asadovega režima

V pogajanjih z evropskimi državami brez napredka

Iran se je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN ta teden pogajal z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, vendar ni bilo napredka.

Varnostni svet ZN je nato v petek zavrnil predlog resolucije Kitajske in Rusije o odlogu ponovne uvedbe sankcij do 18. aprila 2026, tako da te stopajo v veljavo od sobote naprej. Predlog je dobil štiri glasove podpore (Rusija, Kitajska, Alžirija, Pakistan), proti je glasovalo devet članic, tudi Slovenija, vzdržali pa sta se Gvajana in Južna Koreja.

Vojna

Fajon presenečena nad sporočilom Trumpa

Kot je pojasnil predstavnik Kitajske, je šlo za tehnično podaljšanje veljavnosti resolucije 2231 iz leta 2015, ki je ukinila oziroma zamrznila sankcije proti Iranu po sklenitvi iranskega jedrskega sporazuma. Skupaj s predstavnikom Rusije je pred glasovanjem pozval vse države članice Varnostnega sveta ZN, naj ga podprejo.

ZDA želijo dodaten pritisk

Predstavnik Francije je pred glasovanjem pojasnil, da je na žalost prepozno, ker pogajanja evropskih držav z Iranom v tem tednu niso privedla do sprejemljivega dogovora. Med drugim glede plemenitenja urana, potem ko je Varnostni svet 19. septembra že zavrnil predlog resolucije Južne Koreje o nadaljevanju ukinitve sankcij.

Predstavnica ZDA se je po glasovanju zahvalila vsem državam, ki so glasovale proti, ter pozvala Rusijo in Kitajsko, naj raje pritisneta na Iran, da izpolni svoje obveznosti, vključno s sodelovanjem z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).

Izid glasovanja je bil identičen tistemu pri predlogu Južne Koreje, ko je Slovenija - skupaj z ZDA, vsemi evropskimi članicami Varnostnega sveta (Francija, Velika Britanija, Danska, Grčija) ter Somalijo, Sierro Leone in Panamo - glasovala proti.

Žbogar pozval k nadaljevanju diplomacije

Veleposlanik Samuel Žbogar je po današnjem glasovanju dejal, da je Slovenija obžalovala umik ZDA iz jedrskega sporazuma in prenehanje njegovega izvajanja s strani Irana.

"Še naprej nas skrbita obseg in nepreglednost iranskega jedrskega programa, zlasti zaloge visoko obogatenega urana. Opozorili smo na nesprejemljivo nespoštovanje obveznosti Irana in na enako nesprejemljiv napad na njegove jedrske objekte," je dejal.

Genocid v Gazi

Netanjahu pred prazno dvorano ZN ponavljal, da ni genocida

Dejal je, da bi Slovenija glasovala drugače, če bi predlog spodbujal vsebinska pogajanja in natančno opredeljene zaveze. "Žal nam je, da temu ni tako. Zdi se, da ta resolucija ni prinesla nič drugega kot delitve v času, ko bi morali združiti moči v interesu miru," je dejal Žbogar in vse strani pozval, naj nadaljujejo z diplomacijo.