Profimedia

Župan mesta Kazumi Matsui je na spominski slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki 120 držav in regij, pozval mlajše generacije, naj nadaljujejo boj proti jedrskemu orožju.

Kot je dejal, morajo mlajše generacije razumeti, da lahko napačne odločitve o vojaških izdatkih, nacionalni varnosti in jedrskem orožju vodijo do nečloveških posledic.

Profimedia

Opozoril je tudi, da ruska invazija v Ukrajini in kaotične razmere na Bližnjem vzhodu pospešujejo vojaški razvoj po vsem svetu, zato voditelji nekaterih držav trdijo, da so jedrske bombe nujne za nacionalno obrambo.

"Ta situacija ne le izniči lekcij, ki jih je mednarodna skupnost dobila v tragični zgodovini, ampak tudi znatno spodkopava okvir za gradnjo miru, ki je bil zgrajen do danes," je poudaril župan Hirošime.

Japonsko pa je ponovno pozval, naj podpiše pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. Japonska vlada je sicer pristopila k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja.

Tveganje jedrskega spopada se znova povečuje

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v izjavi opozoril, da se tveganje jedrskega spopada znova povečuje. Orožje, ki je uničilo Hirošimo in Nagasaki, danes uporabljajo kot sredstvo pritiska, je izpostavil.

Udeleženci slovesnosti so se ob 8.15 po krajevnem času - natanko 80 let po tem, ko je ameriški bombnik Enola Gay odvrgel atomsko bombo na Hirošimo - žrtvam napada poklonili z minuto molka.

V eksploziji bombe, poimenovane "Little boy" oz. Deček, ki je 6. avgusta 1945 eksplodirala nad Hirošimo, je praktično takoj umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami skupno število žrtev doseglo okoli 140.000. Mesto pa se je spremenilo v ruševine. 

Profimedia

Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nagasaki

Tri dni po Hirošimi je bomba z imenom "Fat man" ali Debelinko eksplodirala še nad Nagasakijem. Takoj je umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.

Zaradi posledic obeh bomb, ki jima je 15. avgusta sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi.

Hirošima danes po vsem svetu velja za simbol grozot vojne ter s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja.