Arhiv Štajerskega Tednika

Nejeverni Tomaži zdaj gotovo posmehljivo zmigujejo z glavo, češ, to pa res ni nič takega, zlasti če pod znanje tujih jezikov štejemo jezike nekdanje skupne države: hrvaščino, bosanščino, srbščino, črnogorščino in makedonščino, ki imajo danes status samostojnih jezikov in ki jih večina med nami še vedno razume. Morda je v tem nekaj resnice, saj Eurostat ne razkriva, ali so pri statistiki upoštevali sposobnost sporazumevanja v vseh naštetih jezikih bivše Juge, a glede na ostale podatke jih očitno niso. Kajti kot je razvidno iz jezikovnega zemljevida, imajo naši sosedje Hrvati bistveno nižji delež poliglotov, in sicer zgolj 6,2 odstotka, še slabšega pa Bosanci z 0,7 odstotka, ki so se tako znašli na samem evropskem dnu. Bolje so se odrezali Makedonci z 9,7 odstotka, z 20,5 odstotka pa so se nam najbolj približali Srbi.

Na vrhu Luksemburžani, na dnu Bosanci

Preberite več v Štajerskem Tedniku