Profimedia

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v svoji zgodovini finančno pokopal številna podjetja, je po izračunih neprofitne organizacije Državljani za odgovornost in etiko v Washingtonu (Crew) že v svojem prvem mandatu predsedniško funkcijo dodobra izkoristil za lasten dobiček. V štirih letih mandata med letoma 2017 in 2021 naj bi z raznimi manevri, ki mu jih je omogočil položaj, svoje premoženje oplemenitil za več kot 1,6 milijarde dolarjev (1,36 milijarde evrov), a ta številka zbledi v primerjavi s tem, kar mu uspeva v prvem letu drugega mandata. Njegov osebni dobiček in dobiček njegove družine vestno beležijo pri ameriškem časniku The New Yorker, kjer so do avgusta prišli že do številke 3,4 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov).

Gre za osupljivo vsoto, ki ji v zgodovini ni para. Kot je poudaril izvršni direktor organizacije Crew Noah Bookbinder, mnogi Trumpove poteze obravnavajo kot »novo normalnost,« a v tem »ni nič normalnega.« Bookbinder je spomnil, kako so s pomočjo predsedniške funkcije zaslužili nekdanji predsedniki Bill Clinton, George W. Bush in Barack Obama.

Clinton je po zaključku mandata podpisal takrat rekordno pogodbo za izdajo knjige, ki je znašala 10 milijonov dolarjev, 8 milijonov dolarjev pa je za svojo knjigo prejela njegova soproga Hillary Clinton. Oba sta bila takrat deležna ostrih kritik, saj da morajo politiki v vzbujati zaupanje, da služijo javnosti in ne sebi.

Še ostrejših kritik je bil deležen Bush, ki se je po svojem mandatu želel podati na govorniško turnejo, s katero bi v žepe pospravil nekaj denarja. Mediji so ga obtožili pohlepa in izkoriščanja predsedniške funkcije za lasten dobiček. Podobne kritike so letele tudi na Obamo, saj sta po zaključku predsedniške funkcije s soprogo Michelle podpisala pogodbo za knjigo v višini 65 milijonov dolarjev.

V primeru Trumpa je slika povsem drugačna. Če so prejšnji predsedniki pred nastopom mandata prostovoljno objavili svoje davčne napovedi, da je bil nato pregled nad tem, ali se med mandatom okoriščajo, precej bolj preprost, Trump ni želel storiti niti tega. V organizaciji Crew, kjer so samo v prvem Trumpovem mandatu zabeležili 3700 primerov navzkrižja interesov, so prepričani, da Trump med svojim predsedovanjem krši ključne protikorupcijske člene iz ameriške ustave. Trumpa to ne skrbi, saj ima na svoji strani ameriško vrhovno sodišče, ki ga obvladujejo republikanci.

Profimedia

Okoriščanje povsod, kjer je mogoče

Pri New Yorkerju so kot posebej problematične izpostavili Trumpove posle s kriptovalutami in luksuznimi nepremičninami, ekskluzivne projekte v zalivskih državah, naložbe v zasebne sklade in še kaj. Ob tem dobička ni deležen zgolj Trump, temveč njegova celotna družina, saj sta v posle močno vpeta njegova sinova Donald mlajši in Eric Trump. Kot je nedavno poročal Forbes, se je premoženje družine v zgolj enem letu podvojilo na več kot 5 milijard dolarjev.

Morda največja zakladnica se skriva v dogajanju okoli kriptovalut. Trump je že pred inavguracijo januarja letos izdal svoj kripto žeton $TRUMP, ki je nato dosegel tržno vrednost približno 15 milijard dolarjev, v njegove žepe in žepe njegovih družinskih članov pa se je prek zakladnice bitcoinov v okviru podjetja Trump Media & Technology Group steklo približno 1,3 milijarde dolarjev, še poroča časnik.

Po poročanju New Yorkerja Trump mastne denarce med drugim služi tudi s pomočjo zasebnega kluba v svoji rezidenci Mar-a-Lago v Palm Beachu. Članarina v tem ekskluzivnem klubu naj bi se po njegovem prvem vstopu v Belo hišo povišala na 200.000 dolarjev, lansko jesen, ko je nastopil nov mandat, pa naj bi poskočila celo na milijon dolarjev.

Močno orodje za lastno okoriščanje je tudi Trumpova kaotična carinska politika, s katero gospodarske težave povzroča tako ZDA kot drugim državam po svetu, a ob tem pritiske na te iste države izkorišča za to, da lahko v njih stečejo njegovi osebni projekti. Dober primer je Vietnam, ki mu je Trump zagrozil s carinami v višini 46 odstotkov, a je nato popustil, ko so vietnamske oblasti odobrile projekt izgradnje Trumpovega igrišča za golf v bližini Hanoja v vrednosti približno 1,5 milijarde dolarjev. Kot je poročal britanski The Times, so vietnamske oblasti pri tem ignorirale celo lastno zakonodajo. Sicer pa Trump in njegovi družinski člani v zadnjem letu posle sklepajo po vsem svetu. Najbolj dobičkonosni so njegovi posli v Savdski Arabiji, kjer je po poročanju New Yorkerja savdski sklad, ki je pod nadzorom prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, že leta 2021 v investicijski sklad Trumpovega zeta Jareda Kushnerja vložil dve milijardi dolarjev. Kushner naj bi po nekaterih ocenah s tem zaslužil najmanj 320 milijonov dolarjev.

Profimedia

V oči bode darilo, ki mu ga je pred meseci naklonila katarska vlada. Gre za približno 400 milijonov dolarjev vredno letalo Boeing 747. Kot opozarjajo v časniku, ameriška ustava vključuje tako imenovano klavzulo o darilih, ki vladnim uradnikom izrecno prepoveduje sprejemanje daril od tujih vlad brez odobritve kongresa. O »primernosti« darila je odločala pravosodna ministrica Pam Bondi, ki je bila pred nastopom funkcije zanimivo lobistka za Katar, pri čemer naj bi v tej vlogi zaslužila kar 115.000 dolarjev na mesec.

Trumpova družina se je uspela do projektov, ki vključujejo gradnjo luksuznih nepremičninskih kompleksov, dokopati tudi na Madžarskem in v Srbiji.

Še eno sporno področje je vlaganje v obveznice. Po podatkih ameriškega urada za vladno etiko je Trump od začetka letošnjega leta v obveznice v sektorjih, ki so neposredno odvisni od političnih odločitev ameriške administracije, vložil skupno že več kot 100 milijonov dolarjev. Ponaša se tudi z delnicami v Microsoftu, Nvidii, Applu, Amazonu, Tesli in Blackstoneu. Gre za pomembna ameriška podjetja, katerih poslovni rezultati so neposredno odvisni od njegovih politik.

Kot je za britanski Guardian slikovito dejala Kathleen Clark, profesorica prava na Univerzi v Washingtonu v St. Louisu: »To je kraja in uničenje. To je rop Amerike.«

Profimedia