Profimedia

Arhitektura je bila po Rattijevih besedah že od vsega začetka odgovor na človeku neprijazno okolje. Arhitekturne stvaritve so si vedno prizadevale premostiti vrzel med surovim okoljem ter varnimi in prijetnimi prostori za življenje, kot ga želimo živeti. V času podnebnih sprememb pa ta dinamika prehaja na novo raven. Potrebni so novi premisleki, pri čemer se mora arhitektura odmakniti od zgolj blažitve posledic ter ponovno vzpostaviti stik s svojo dolgo zgodovino prilagajanja. Potreben je razmislek, kako graditi v spremenjenem svetu.

Prilagajanje zahteva temeljni premik v arhitekturni praksi. Naslov letošnje razstave je Integlliens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Naslov Intelligens je univerzalen in povezan s pojmom inteligence, pri čemer z zadnjim zlogom, gens - beseda v latinščini pomeni ljudje - nakazuje njegov širši pomen. Ratti izpostavlja različne definicije in oblike inteligence, ki niso omejene le na danes prevladujoči pojem umetne inteligence, saj poziva k njeni globlji, širši in bolj vključujoči opredelitvi.

Intelligens je dinamičen laboratorij, ki združuje strokovnjake z različnih področij. Na kurirani razstavi je prvič predstavljenih približno 300 prispevkov več kot 750 avtorjev - arhitektov in inženirjev, matematikov in klimatologov, filozofov in umetnikov, programerjev, pisateljev in rezbarjev, modnih oblikovalcev ter številnih drugih.

V času prilagajanja mora arhitektura doseči vse generacije in discipline, od znanosti do umetnosti. Potreben je tudi ponoven premislek o avtorstvu, arhitektura mora postati tudi bolj vključujoča. Arhitektura mora postati tako prilagodljiva in dinamična kot svet, za katerega jo oblikujemo, meni Ratti.

Ob vstopu na razstavo se obiskovalec sooči z globalnim segrevanjem in to je tudi realnost, s katero se morajo v soočiti arhitekti. Nato potujejo skozi tri tematske svetove, ki vsak na svoj način predstavljajo poskuse prilagajanja - naravna inteligenca, umetna inteligenca in kolektivna inteligenca. Vsak je zasnovan kot modularni, fraktalni prostor, kot organizem, ki povezuje velike in majhne projekte ter ustvarja dialog med njimi, piše v sporočilu za javnost Beneškega bienala.

Kot še piše, so organizatorji letos sodelujoče države povabili, da raziščejo arhitekturne strategije, ki temeljijo na njihovih lokalnih kontekstu, a so hkrati relevantne globalno. Nacionalnih paviljonov je letos 66, štiri države sodelujejo prvič - Azerbajdžan, Oman, Katar in Togo.

Kustosa slovenskega paviljona, ki je v Arzenalu, sta Ana Kosi in Ognen Arsov. Slovenski paviljon izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije. V njem so štirje totemi, ki so skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Projekt Mojstri gradijo sicer sestavljajo trije enakovredni deli, poleg prostorske instalacije v Arzenalu še katalog in medresorski simpozij, ki bo novembra v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

Bienale poleg v Arzenalu poteka še na Vrtovih in na nekaterih drugih lokacijah v mestu. Sklenil se bo 23. novembra.