Svoboda izgubila ustavno bitko glede izvolitve predsednika državnega zbora
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Svobode zoper izvolitev Zorana Stevanovića. Njegova izvolitev za predsednika DZ ostaja v veljavi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo Gibanja Svoboda zoper sklep o izvolitvi Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Zavrglo je tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poslovnika DZ.
Kot poroča STA, se je Svoboda na ustavno sodišče obrnila po razkritju, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću na tajnem glasovanju označen.
Sodišče se do vprašanja, ali je označevanje glasovnic vplivalo na tajnost glasovanja, ni vsebinsko opredeljevalo. Pritožbo in pobudo je zavrglo iz procesnih razlogov. Po poročanju 24ur so ustavni sodniki sklep sprejeli soglasno.
Po razkritju STA so bile na glasovnicah v podporo Stevanoviću tri vrste oznak. Primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, je po navedbah STA kazala, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice.
Devet glasovnic je bilo označenih s krogcem v spodnjem desnem kotu, šest s piko ob glasu za, štiri pa z zvezdico v zgornjem delu glasovnice. Brez oznake je bilo 29 glasovnic v podporo Stevanoviću, prav tako naj ne bi bile označene glasovnice proti njegovi izvolitvi.
V Svobodi so ocenili, da takšno označevanje izniči namen tajnega glasovanja. Po njihovih navedbah naj bi preštetje enako označenih glasovnic omogočilo razbiranje, kako so glasovale posamezne poslanske skupine.
S tem naj poslankam in poslancem ne bi bila zagotovljena možnost tajnega glasovanja, kar so v Svobodi povezali tudi z ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata.
Ustavnemu sodišču so predlagali, naj sklep o izvolitvi predsednika DZ razveljavi in zadevo vrne državnemu zboru v ponovno odločanje.
Ob tem so vložili še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poslovnika DZ. Po njihovem prepričanju primer kaže na pravno praznino pri ureditvi tajnega glasovanja.
Sodišče: Sklep o izvolitvi ni akt, o katerem bi lahko odločali s pritožbo
Ustavno sodišče ustavni pritožbi ni sledilo. Zavrglo jo je z obrazložitvijo, da sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora ni posamičen akt državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov.
To pomeni, da sodišče ni presojalo samega poteka tajnega glasovanja, ampak je odločilo, da ustavna pritožba v tem primeru ni dopustna procesna pot.
Iz podobnega razloga je zavrglo tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ.
Pobudniki so pravni interes za vložitev pobude utemeljevali z ustavno pritožbo zoper Stevanovićevo izvolitev.
Ker je bila ta zavržena, morebitna odločitev o poslovniku po presoji sodišča ne bi mogla vplivati na njihov pravni položaj. Zato pobudniki niso izkazali pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti.
Ustavno sodišče je v sklepu še navedlo, da se zaradi takšne odločitve ni opredeljevalo do drugih procesnih predpostavk za obravnavo ustavne pritožbe in pobude.
V ozadju vprašanje pravil tajnega glasovanja
Primer je po izvolitvi Stevanovića odprl razpravo o tem, kako natančno so v poslovniku državnega zbora urejena tajna glasovanja.
Poslanski skupini Svoboda ter Levica in Vesna sta po razkritju označenih glasovnic predlagali spremembe poslovnika, po katerih bi bilo vsakršno označevanje glasovnic razlog za njihovo neveljavnost.
Predlagali sta tudi prepoved kazanja ali fotografiranja glasovnic ter prepoved vnosa elektronskih naprav v glasovalne kabine.
Tajno glasovanje se v državnem zboru uporablja pri nekaterih kadrovskih odločitvah, med drugim pri izvolitvi predsednika DZ.
Namen takšnega glasovanja je, da se poslancem omogoči oddaja glasu brez javnega razkritja njihove odločitve. V tem primeru pa se je vprašanje odprlo zaradi oznak, ki naj bi omogočale naknadno razvrščanje glasovnic po skupinah.
Stevanović je že ob vložitvi ustavne pritožbe ocenil, da zanjo ni pravne podlage. Po njegovem mnenju je odločilno, da je bila volja na glasovnicah jasno izražena, zato veljavnosti glasovanja ni mogoče oporekati.
Z zavrženjem pritožbe ostaja sklep o njegovi izvolitvi v veljavi. Morebitne spremembe pravil tajnega glasovanja pa so po tej odločitvi predvsem vprašanje državnega zbora in njegovega poslovnika.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
