Vaščanom Mihovice, vasi z okrog štiridesetimi gospodinjstvi v šentjernejski občini, postaja življenje zaradi romskih sosedov vedno bolj neznosno. Težave so želeli najprej urediti sami, s pogovorom, a ker se to očitno ne da, so se letos poleti povezali v vaško skupnost in se po pomoč obrnili tudi na občino, policijo in socialno službo.

Zadovoljni so, da imajo pri njih podporo in močno upajo, da bo sožitje z Romi mogoče. A za to se bodo morali potruditi prav slednji. »Kot Vaška skupnost Mihovica nimamo prav nič proti Romom, moti pa nas njihovo brezobzirno obnašanje, nespoštovanje tuje lastnine in vaškega miru. Želimo in zahtevamo, da v naši vasi živimo v miru in redu, kar je osnovna človekova pravica,« pove Matjaž Strojin, eden od članov vaškega odbora. V vasi so le štiri romske družine (vse prijavljene na eni hišni številki!), a zelo številčne. To pomeni, da v Mihovici živi okrog sto civilov in 35 Romov, kar je že ena tretjina. Te številke so bile nekoč drugačne - pred štirimi desetletji je bilo npr. v vasi le deset Romov. Kaj bo čez deset let, se sprašujejo vaščani.

HRUP, PSI, KRAJE…

In kateri so glavni problemi sobivanja z njimi? Zbrani ne morejo našteti vseh neprespanih noči zaradi hrupa - glasna glasba podnevi, ponoči bučne zabave. Dve romski družini sta si menda lani celo nabavili velike zvočnike in mikrofone. Za novo leto seveda ne manjka ognjemeta, pa tudi ne kakih rafalov iz orožja. Moteči so tudi romski psi, ki ponoči lajajo, in sploh vseskozi po vasi tekajo naokrog neprivezani, necepljeni, ipd. Pri eni hiši so jih menda imeli kar deset. »Vaščani se bojijo iti na sprehod ali s kolesom po vaški cesti, poštar nerad prihaja k nam. Pred leti so neko gospo romski psi tako pogrizli, da je morala na urgenco,« pove Antonija Krhin.

Tudi do njiv se mnogi raje kar odpeljejo z avtom, ker ne upajo več peš. Romi si tudi prisvajajo sosednja zemljišča - za nezakonite gradnje, parkiranje vozil, pašo živali, ali za piknike. Poseben problem so kraje, od poljščin do živali, goriva, orodja in lesa iz gozdov. Ljudje povedo, da se Romi pripeljejo s kombiji ter poberejo tudi po ves pridelek, tako da npr. krompirja ali fižola sploh nočejo več pridelovati na njivah, ampak le še na domačem vrtu. Enemu od pridelovalcev zelenjave so npr. letos naredili za pet tisoč evrov škode. Ponoči so iz dveh hlevov v kratkem času ukradli in zaklali dva prašička.

LAHKO SE PONOVI AMBRUS

»Ko jih opozorimo, naj se obnašajo drugače, nam samozavestno odgovorijo, da lahko delajo kar hočejo, ker so manjšina, ker so Romi. To enostavno ne gre,« meni Jože Krhin, ravno tako član vaškega odbora Mihovica. Pred leti je zaradi nagajanja in groženj Romov neka gospa, ki je bila do njih še posebej dobra, prodala svojo hišo in odšla živet drugam. »Zdaj ne bomo več dopustili, da bi zaradi Romov odšel še kak civil. Nestrpnost in jeza večinskega prebivalstva do Romov je vse večja. Če se ne bodo držali naših pravil, naj odidejo drugam, sicer se lahko ponovi tudi Ambrus,« pravijo v vaškem odboru, kjer ugotavljajo, da žal Romom potuho dajejo mnoge humanitarne organizacije, predvsem pa so razočarani nad državo, kjer romske problematike ne jemlje dovolj resno. Romi imajo preveč ugodnosti in premalo dolžnosti.

Od nedavnega skupnega sestanka o romski problematiki v Šentjerneju, ki ga je skupnost organizirala skupaj s šentjernejsko občino, je stanje morda malo boljše. V vas pogosteje pride šentjernejska policija, ki tudi ukrepa, ne več le opozarja. Vaščani pohvalijo policista Andreja Novaka in Antona Brlogarja. Policija je vsaki romski družini po sestanku tudi predala obvestilo vaščanov, kako se naj obnašajo, da bo mir. Opaziti je napredek, pravijo, a s strani Romov je čutiti tudi odpor, »zato bo treba vztrajati, da se zadeve uredijo.«

Opozorilom se je pridružila tudi šentjernejska romska svetnica Darka Brajdič. Tako nam je vsaj zagotovila in dejala, da so ji Romi obljubili drugačno obnašanje. Bodo besedo držali?

Podrobneje o težavah Mihovčanov v tiskani izdaji Dolenjskega lista.