I. N., arhiv DL

I. N., arhiv DL

I. N., arhiv DL

I. N., arhiv DL

Avtonomna kulturna cona Sokolc, ki že več let deluje v propadajočem Narodnem domu, se je skupaj z ostalimi someščani veselila dolgo pričakovane (vsaj delne) obnove tega kulturnega spomenika državnega pomena. A so bili neprijetno presenečeni, ko so v sredo od predstavnikov občine dobili dopis, da naj se v zgolj treh dneh izselijo oz. umaknejo svoje stvari. Rok so izselitev se izteče jutri, a –kot je za Dolenjski list danes povedal vodja Sebastjan Šeremet- tamkajšnji likovni ustvarjalci in glasbeniki pravijo: »Ne odhajamo ven!«

»Mestna gospoda z Rotovža je kljub pisnemu dogovoru o uporabi prostorov in ustnim zagotovilom, da zaradi obnove strehe (aleluja!) nikakor ne bo prišlo do izselitve oz. deložacije, danes uporabnikom vročila obvestilo o izselitvi Narodnega doma v roku treh dni! Občina v obvestilu navaja, da z nami ni sklenila nobenega pisnega dogovora, kar absolutno ni res. Spomnimo in poudarimo že na začetku, uporabniki ob vselitvi nismo zasedli neke privatne posesti oz. tuje zgradbe. Šlo je in gre za legendarno stavbo, prvi narodni dom v naših krajih, ki je zapuščena začela propadati, zaradi popolne ignorance številnih občinskih administracij. Z vselitvijo smo uporabniki zgodovinsko stavbo rešili pred propadom in jo tudi obnavljali po lastnih močeh, z lastnimi sredstvi. V vsem tem času smo izvedli številne kulturne dogodke, delavnice in humanitarne akcije, s katerimi smo brez razlikovanja pomagali tako domačinom v stiski kot tujcem in celo drugim državam. Tako smo tisti, ki trenutno prebivamo v Narodnem domu, kot tudi tisti, ki prihajamo v »Sokolca« in skupaj tvorimo aktivnosti ter sokolski avtonomni prostor, skrbeli za ostanke skupnosti v času, ko svetu vlada logika privatne lastnine, koncentracije kapitala v rokah peščice in naraščajoče neenakosti. S tem že vnaprej zavračamo napačno argumentirane teze o zasegu tuje lastnine. Občinsko ni tuje, občinsko je naše (in vaše, če želite). Tako kot pred kratkim tovarna Rog in ostali skvoti po državi ter svetu, tudi Narodni dom ne more in ne sme biti talec zasebnih interesov,« so zapisali na svoji FB strani.

Dodajajo, da je tudi kratek tridnevni rok za izselitev povsem nerealen, obljubam župana Gregorja Macedonija pa ne verjamejo več. Po njihovih besedah, jim je prejšnji župan Alojzij Muhič leta 2013 pisno v imenu MO Novo mesto dovolil brezplačno uporabo prostorov na lastno odgovornost, sedanji župan Macedoni pa jim je menda to večkrat ustno obljubil, a pisnega zagotovila nikoli uresničil. Število uporabnikov Sokolca se sicer spreminja, odvisno od aktivnosti, sicer pa tam ustvarja do 20 posameznikov. Skupina je širši javnosti znana tudi po dobrodelnosti, saj so med prvimi odzvali ob zadnji begunski krizi ali hudih poplavah v Srbiji in v prostorih Sokolca zbirali humanitrano pomoč ter jo dostavljali pomoči potrebnim.

Dobili več ustnih obljub, a nobene pisne

»S sredstvi, ki smo jih po dolgotrajnih prizadevanjih pridobili na Ministrstvu za kulturo, bomo zamenjali streho, načrtujemo pa tudi prenovo fasade in ureditev notranjosti. Dela se začnejo v ponedeljek, 3. oktobra 2016. Terjala bodo tudi zaporo Sokolske ulice, zato vse obiskovalce mestnega jedra prosimo za razumevanje. Po obnovi bo Narodni dom na voljo vsem kulturnim ustvarjalcem,« so ob napovedani prenovi sporočili iz županovega kabineta.

Kot smo poročali, bo kulturno ministrstvo k temu prispevalo dobrih 50 tisočakov, dela pa naj bi zaključili predvidoma v sredini decembra: »Poleg strehe in fasade je potrebno urediti tudi nevarne električne inštalacije, požarno, komunalno in sanitarno varnost v objektu. Vsi ti ukrepi seveda niso možni, če so v objektu prisotni uporabniki, ki smo jih zato pozvali, da izpraznijo svoje prostore. Trenutni uporabniki v Narodnem domu skrbijo za prostore, v katerih ustvarjajo in bivajo, jih pa ne obnavljajo v smislu gradbenih del ali drugih investicijskih posegov. Nujna sanacijska dela vsako leto opravi Mestna občina Novo mesto. Prav tako občina plačuje vse materialne stroške, ki nastanejo v objektu in jih ustvarijo trenutni uporabniki Narodnega doma. Ti stroški (elektrika, komunala, varovanje) na letni ravni znašajo okvirno 10 tisoč evrov brez investicijskega vlaganja.«

Občina hkrati obljublja, da bodo po prenovi »določili pravila in v skladu z varnostnimi omejitvami uporabe Narodni dom namenili vsem kulturnim ustvarjalcem pod enakimi pogoji. Vse več se jih namreč sooča s pomanjkanjem ustreznih prostorov za svoje delovanje in prav je, da je Narodni dom, kot občinski objekt, na voljo kar najširšemu krogu uporabnikov. Za souporabo prostorov se bodo, če bodo tako želeli, lahko prijavili tudi sedanji uporabniki, ki jim bomo po najboljših močeh prisluhnili glede umestitve njihovih programov in želenega načina delovanja v Narodnem domu. Vse v skladu s pogoji, ki bodo veljali za vse uporabnike prostora.«

Nov napad na Narodni dom

Poleg tega so iz županovega kabineta v sporočilu za javnost vse vpletene odločno pozivali k strpni, spoštljivi in nenasilni komunikaciji, a Narodni dom oz. tamkajšnji ustvarjalci so bili v preteklosti že večkrat tarča napadov nestrpnežev, ki so vanj vrgli celo gorljivo molotovko in fasado objekta večkrat popacali z nacističnimi simboli. Podobna »dobrodošlica« jih je na vratih doma pričakala tudi danes zjutraj…