MPA

Slovenija je po podatkih Družbe za ravnanje z odpadno embalažo leta 2022 reciklirala približno 70 odstotkov vse embalaže, dane na trg, kar jo uvršča med vodilne države v Evropi. Kljub temu država nima uvedenega kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke, kot ga imajo na primer v Avstriji, kjer v pol leta vrnejo okoli 400 milijonov tovrstne embalaže.

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije trdi, da kavcijski sistem pri nas ni potreben, saj trenutni model ločenega zbiranja deluje dobro in bi uvedba dodatnega sistema prinesla predvsem dodatne stroške, ki bi jih plačali potrošniki. Po njihovem mnenju bi bil finančni učinek za gospodinjstva in trgovce občuten, medtem ko bi okoljski učinek pri obstoječih visokih stopnjah recikliranja verjetno ostal skromen.

Slovenija že zdaj dokazuje, da je mogoče doseči okoljske cilje

Kot je za Večer pojasnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Sebastijan Zupanc, Slovenija s skoraj 90-odstotno stopnjo ločenega zbiranja plastenk pijač že zdaj dokazuje, da je mogoče doseči okoljske cilje brez dodatnih sistemskih sprememb. Obstoječi sistem po njegovem mnenju deluje učinkovito, hkrati pa potrošnikov in podjetij ne obremenjuje z dodatnimi stroški.

Zupanc je svoje navedbe podkrepil s konkretnimi podatki, in sicer, da je Slovenija lani dosegla 90,7-odstotno stopnjo ločeno zbranih PET-plastenk glede na količino, dano na trg, s čimer že presega cilj Evropske unije za leto 2025 (77 odstotkov) in dosega cilj za leto 2029 (90 odstotkov). Obenem je izpostavil, da Slovenija že vrsto let izloči več kot 90 odstotkov pločevink pijač iz odpadkov, medtem ko so cilji EU za recikliranje kovinske embalaže bistveno nižji: 50 odstotkov do leta 2025 in 60 odstotkov do leta 2030.

»Na področju celotne embalaže je Slovenija leta 2022 po poročilih Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) reciklirala okoli 70 odstotkov vse na trg dane embalaže. Od skupno 299.000 ton embalaže se je recikliralo približno 209.000 ton. Cilj EU znaša 65 odstotkov do leta 2025 in 70 odstotkov do leta 2030, kar pomeni, da Slovenija že zdaj izpolnjuje najvišji evropski cilj. Po teh podatkih se uvršča med pet najboljših držav v EU,« je še poudaril.

Dodatni stroški za gospodinjstva

V Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije menijo, da glede na dosežene rezultate uvajanje kavcijskega sistema ni potrebno. Po besedah Zupanca bi namreč tak sistem pomenil tudi »dodatne stroške za potrošnike in podjetja ter bi povzročil podražitev pijač, kar v trenutnih gospodarskih razmerah ni sprejemljivo.« Zupanc je izpostavil še, da izkušnje iz drugih držav, kjer imajo uveden kavcijski sistem že več let, kažejo, da kljub uvedbi kavcijskega sistema marsikje cilji ločenega zbiranja po kriterijih EU še niso doseženi.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sicer priznava, da so slovenski rezultati nadpovprečni, a opozarja, da je vseeno smiselno odpreti širšo javno razpravo o tem, ali bi kavcijski sistem lahko prinesel še dodatne koristi, na primer zmanjšanje smetenja v naravi.