Profimedia

WHO izpostavlja, da so se vlade držav članic za zvišanje članarin odločile v času, ko se soočajo s finančnimi omejitvami in gospodarskimi težavami, s čimer so po njihovih navedbah dokazale podporo svetovni solidarnosti na področju zdravja in ključni vlogi WHO.

Izpostavili so pomen trajnostnega financiranja v spreminjajočem se svetovnem finančnem okolju in navedli, da so prav zaradi finančnih omejitev prvotno odobreni proračun za obdobje 2026-2027 zmanjšali za 22 odstotkov - s 5,3 milijarde ameriških dolarjev na 4,2 milijarde (3,7 milijarde evrov).

Gre za drugo 20-odsotno zvišanje članarin, potem ko so ga države članice prvič potrdile v proračunu za obdobje 2024-2025, so pojasnili pri WHO.

Več kot tri leta pogajanj

Novi sporazum o obvladovanju pandemij: zaščita sveta ali novi vpliv farmacevtskih velikanov?

Spomnili so, da so se leta 2022 države dogovorile o povečanju svojih prispevkov s postopnim zviševanjem članarin, tako da bodo najkasneje do cikla 2030-2031 te predstavljale 50 odstotkov osnovnega proračuna WHO. Še v obdobju 2020-2021 so članarine denimo predstavljale le 16 odstotkov odobrenega programskega proračuna.

Svetovna zdravstvena organizacija se sicer financira s pomočjo obveznih članarin držav članic in prostovoljnih donacij, ki pa so vezane na različne projekte in dejavnosti WHO.

Leta so bile največja donatorica ZDA, ki pa se v skladu z odločitvijo predsednika Donalda Trumpa umikajo iz organizacije. Odhod države in zavračanje plačila članarine za leti 2024 in 2025 organizaciji povzročata številne finančne težave.

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je nedavno naznanil, da bo organizacija zaradi krčenja sredstev iz ZDA prisiljena zmanjšati obseg dejavnosti in odpuščati osebje.