Primož Lavre

Vlagatelji tožbe so na obravnavi izrazili mnenje, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Tožbo so vložili, ker so v kampanji aktivno sodelovale tudi civilno družbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje.

Ugotovili kršitve, ocenili, da izid ne bi bil drugačen

Vrhovno sodišče je presodilo, da vlagatelji niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volivcev oz. da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen.

Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu, so navedli v sporočilu za javnost. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Kaj prinaša zakon, o katerem bomo glasovali 23. novembra?

Pri verskih organizacijah je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Po navedbah sodišča verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo "ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju proti, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje". Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.

Prostovoljno končanje življenja

Pred vrhovnim sodiščem vrvež in zastave, odločitev predvidoma v 14 dneh

Ob tem je sodišče izpostavilo še, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.

Koalicijska matematika

Prvi signali za oblikovanje nove vladne koalicije

Primc: "Zmaga solidarnosti, sočutja in ljubezni"

Pobudnik referenduma Aleš Primc vidi odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma kot "zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni". S to sodno odločitvijo so bolniki in invalidi končno obvarovani denimo pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon.

A državo in družbo čaka še veliko dela, je poudaril Primc. Predvsem mora država vzpostaviti dostopno in kakovostno zdravstvo, ki bo ljudem omogočilo lepo in kakovostno življenje. Prav tako je treba po vsej Sloveniji vzpostaviti kakovostno paliativno oskrbo in pomoč bolnikom ter njihovim družinam, ki to potrebujejo.

Biščak presenečen nad zavrnitvijo

Eden od vlagateljev tožbe za izpodbijanje veljavnosti referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Bogdan Biščak je presenečen nad zavrnitvijo tožbe na vrhovnem sodišču. 

"Vrhovno sodišče je priznalo, da smo imeli prav glede nepravilnosti tako pri zdravnikih kot pri Katoliški cerkvi. Ni se pa strinjalo s tem, da smo dokazali, da je to dovolj vplivalo na rezultat glasovanja," je dejal Biščak in dodal, da je presenečen zaradi tega, ker je "leta 2018 referendum o drugem tiru razveljavilo, ne da bi tožnik takrat navedel en sam dokaz v prid tega, da so nepravilnosti takrat vplivale na rezultat". "Mi smo navedli dva dokaza, statistično analizo in javnomnenjsko raziskavo, pa sodišču to ni bilo dovolj," je dejal. "S tega vidika sem nad sodbo presenečen, moram pa jo prebrati v celoti, se posvetovati z odvetnikom in bomo videli, kaj naprej," je dodal.