Robert Balen

Evropske države ne želijo sodelovati v vojni na Bližnjem vzhodu, ki se je razplamtela po napadih ZDA in Izraela na Iran. Se je pa v ozadju oblikovala koalicija držav, ki želi na diplomatski način rešiti zagato s Hormuško ožino, ki jo še naprej blokira Iran, posledice pa čuti ves svet.

V okviru prizadevanj je danes potekalo ministrsko srečanje, ki ga je sklicala britanska zunanja ministrica Yvette Cooper in na katerem je sodelovala tudi slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Kot je v sredo pojasnil britanski premier Keir Starmer, bo na četrtkovih pogovorih sodelovalo 35 držav.

Odgovor Trumpu

Zveza Nato ni bila zasnovana za »ofenzivne operacije v Hormuški ožini«

Po besedah Starmerja bodo »preučili vse izvedljive diplomatske in politične ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti za ponovno vzpostavitev svobodne plovbe, zagotovitev varnosti ujetih ladij in mornarjev ter obnovitve prometa s ključnimi surovinami.« Je pa Starmer priznal, da »to ne bo lahko.«

Na srečanju so sicer sodelovale države, ki so prejšnji mesec podpisale skupno izjavo, v kateri so ostro obsodile nedavna agresivna dejanja Irana v Perzijskem zalivu in strateški Hormuški ožini. Izjavo je podpisala tudi Slovenija, celotna koalicija, ki je sprva štela nekaj več kot 20 držav, pa se je od takrat še razširila. V njej med drugim sodelujejo Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Kanada, Južna Koreja, Nova Zelandija, Združeni arabski emirati in Nigerija.

Bližnji vzhod

Slovenski mornar zaradi vojne ujet v Perzijskem zalivu

Fajon: Koordinacija in enoten pristop

Po srečanju je izjavo za javnost podala ministrica Fajon, ki je dejala, da so bili na srečanju prisotni predstavniki več kot 40 držav, vendarle gre za »enega največjih geopolitičnih pretresov na Bližnjem vzhodu v zadnjih letih.«

Po besedah Fajon so se ministri strinjali, da sta ključna koordinacija in enoten pristop, saj je bil prizadet velik del sveta, več kot devet milijonov svetovnega prebivalstva, zato se je treba skupaj usklajevati, da bi lahko dosegli, da se ožina čim prej odpre. »Svoboda plovbe pomeni tudi spoštovanje mednarodnega prava in konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,« je poudarila in dodala, da so nujne vse diplomatske aktivnost.

Perzijski zaliv

Ujetih 20.000 mornarjev, obtičalo tudi šest luksuznih križark

Glavnih akterjev ni bilo na srečanju

Kar zadeva Slovenijo, je Fajon na srečanju obsodila napade na civilne cilje, trgovske ladje in polaganje min, kar je dejansko pripeljalo do blokade Hormuške ožine. Slovenija se je zavzela za dvotirni pristop. In sicer je na eni strani nujna »deeskalacija in podpora humanitarnemu dostopu, da bi čez ožino prišlo najnujnejše,« na drugi strani pa je nujna »še bolj koordinirana diplomacija, da se nabere širša koalicija, ki bi se vrnila k diplomaciji.«

Nujno je torej pospeševanje mednarodnega prava in konvencije, pri čemer je Fajon izpostavila, da imamo »tri države, ki niso podpisale konvencije in danes najbolj kršijo svobodo plovbe v Hormuški ožini.« Na »srečanju ni bilo ne ZDA ne Izraela in Irana, to je dovolj zgovorno.«

Trumpova protislovja

Macron proti vojaškemu posredovanju za odprtje Hormuške ožine

Ministrica je poudarila še, da obstaja veliko tveganje za razdrobljenost svetovne trgovine, kar je nesprejemljivo. »Iran mora dejansko nemudoma prenehati z dejanji, ki ogrožajo pomorsko varnost in svobodo plovbe skozi ožino. Tu sem danes izrazila tudi posebno solidarnost z državami zaliva.« Je pa Fajon na srečanju izrazila »previdnost in zadržanost Slovenije do vsakršnega vojaškega angažmaja v Hormuški ožini, ki bi zares lahko dodatno destabiliziral razmere v regiji.«