Sprejetje Ramsarske konvencije, akta o varstvu mokrišč, je imelo velik mednarodni pomen in vse od njenega sprejetja 2. februarja 1971 obeležujemo ta dan kot pomembenen mejnik v prizadevanjih za ohranitev ugodnih vodnih razmer in biotske pestrosti. Medvladni sporazum je bil sprejet v iranskem mestu Ramsar, njegov osnovni namen pa je zagotavljati mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, ter z njimi povezano biotsko pestrost. Letošnji slogan je bil "Mokrišča ohranjajo vodne vire". Mokrišča so različna življenjska okolja, bolj ali manj povezana z vodo. So med pomembnejšimi, a tudi med bolj ogroženimi ekosistemi v svetu. Podobno kot v večjem delu sveta, tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Nekoč smo za pridobivanje novih kmetijskih površin ali za pozidave v različne namene izsuševali velika vodnata območja. Danes je vedenje o pomenu voda in njenem zadrževanju večje in se tovrstnih posegov v večji meri izogibamo.

Mokrišča so ves spekter vodnih in vodnatih, stalnih ali občasnih površin, ki prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo. Sistem v funkciji deluje tudi kot naravna čistilna naprava.

Naša najpomembnejša mokrišča so: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Seveda pa imajo velik pomen tudi manjša mokrišča: Ljubljansko barje, poplavna območja Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

Kolpa in Bela krajina v svetovnem merilu res ne pomenita veliko, so pa manjša mokrišča: reke, poplavne ravnice ob njih, manjša močvirja, izviri, pa tudi kali in drugi zadrževalniki vode za naše okolje in vzdrževanje naravnega ravnovesja zelo pomembna in jim moramo nameniti vso skrb, da jih ohranimo v najboljši kondiciji. Vsa ta vodna telesa, posebno pa reka Kolpa, nudijo dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam: vrstna pestrost ribjega sveta (najbogatejšega v Sloveniji) naprimer in tudi bogastvo različni vodnih in drugih ptičev, ter podobno.

Le prava mera in previdnost pri uporabi teh resursov v ekonomske in rekreacijske namene bo zagotovila trajnost in ohranitev različnih vrst in habitatov tudi zanamcem.