I. Vidmar

I. Vidmar

I. Vidmar

Potok Studena je, kot piše na spletni strani kostanjeviške občine, znan po tem, da je ustvaril Kostanjeviško jamo, da je to tipični kraški izvir, da v njem živi polž in da je na njem ribogojnica. Ribiška družina Kostanjevica Studeno reklamira kot najbolj obiskano salmonidno športno-ribolovno vodo v njenem revirju, v njem pa je zaradi izrazitih meandrov in številnih tolmunov, ki jih potok dela v svojem srednjem toku, ribolov potočne postrvi zanimiv in poseben ribiški izziv. Poleg potočne postrvi naj bi iz Studene ribiči lahko potegnili tudi lipana, potočno postrv, sulca in postrv šarenko. Znana pa je tudi po tem, da v svojem zelo kratkem toku zelo spremeni svojo podobo – na slabše.

Studena se v Krko izliva tako rekoč sredi Kostanjevice, pod lesenim mostom v neposredni bližine osnovne šole. Žal je tam precej drugačna kot na izviru kakšen kilometer višje pod Kostanjeviško jamo. Ni več tako bistra, motna je in naplavine kažejo, da je onesnažena. Podobno je tudi s potokom Obrh, ki se še pred njenim izlivom v Krko izliva v Studeno. Stanje se je opazno poslabšalo v zadnjih petih letih.

Da je nekaj treba ukreniti, se zavedata tudi sestri dr. Mateja Bučar in Aleša Valič, ki skrbita za svojo rojstno hišo in nekdanji mlin na Studeni sredi Kostanjevice.

Bučarjeva meni, da vidno onesnaženje vodotokov nima le enega vzroka, a kot verjetno glavnega omeni ribogojnico, ki stoji le nekaj metrov naprej od izvira Studene in je po njenih besedah nekajkrat predimenzionirana za vodotok in nima čistilne naprave.

Vendar, kot rečeno, ribogojnica še zdaleč ni edini onesnaževalec Studene, sploh pa ne Obrha, saj nanj ne more vplivati. Vzrokov za onesnaženje in degradacijo je več, prav na vse pa je mogoče vplivati in jih praktično odpraviti.

Kateri so ti vzroki, kje so rešitve, kaj na pritožbe in opozorila odgovarjajo (če sploh) pristojni in kaj ugotavlja inšpekcijski postopek glede Ribogojstva Goričar, pa podrobno v aktualni, tiskani številki Dolenjskega lista.