© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Posekaj maline, pa z njive v trgovine!
Čas branja 2 min.

Komentar: Pavletov greh


dolenjski-list
Martin Luzar
31. 8. 2025, 11.58
Posodobljeno
14:29
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

»Ko sem prišel v Ljubljano, sem prvič slišal za žaljivko kmet. Mene je bilo sram,« je rekel priznani slovenski dramski in filmski igralec Pavle Ravnohrib pred dnevi na slovesnosti ob tridesetletnici Društva podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki

tridesetletnica-drustva-podezelskih-zena-pod-gorjanci-2025, pavle-ravnohrib-gost-prireditve-v-kostanjevici-na-krki
Martin Luzar
Pavle Ravnohrib na tridesetletnici Društva podeželskih žena Pod Gorjanci.

Pripovedoval je o tem, kako ponižanega se je počutil kot fant s kmetije na horjulskem podeželju, ko je prišel v gimnazijo v Ljubljano in naletel na trpki gosposki posmeh. O, ko bi bil ta njegov primer edini take vrste. Ravnohrib, ki je v bogati igralski karieri ustvaril nekaj nepozabnih vlog in se, med drugim, v spomin generacijam zapisal kot dolgoletni voditelj televizijske oddaje Male sive celice, dela tudi na domači kmetiji. »To kmetijo obdelujemo za to, da jo ohranjamo, ni izplena. Veliko ljudi tega ne razume,« je povedal na kostanjeviški slovesnosti.

V isti Ljubljani, ki je mlademu Pavletu nasula grenkobo spoznanja o drugorazrednosti, se zdaj dogaja nekaj podobnega. Vrtičkarjem je Mestna občina Ljubljana ukazala, da morajo s svojih najetih občinskih vrtičkov izruvati trajnice. Tako morajo z vrtov med drugimi: maline, robide, ribez, borovnice, kosmulje, sadno drevje, leske, hortenzije. Nekatere vrtičkarje motijo rastline, ki do njih prikukajo prek plota, zato je šla občina v akcijo.

buča.jpg
D.B.
Cvet buče
Izruvane in posekane rastline, ki jih je občina že začela odvažati, bodo mogoče sežgali, da bodo čim prej prenehale vznemirjati meščane, ki »žiletkajo« svoje najete vrtičke po zgledu svojih stanovanj in domačih zelenic. Kakor koli že bo, trajnic na mestnih vrtovih se civilizacija loteva z »ognjem in mečem«. Babice pa so žalostne. Z vnučkom so hodile na vrtiček, dete pa je lastnoročno utrgalo malino in ribez. Pri tem sta babica in vnuček čebljala, se družila in medgeneracijsko povezovala, čeprav ne projektno. Otroček je skupaj s sočno malino in z ribezom zaužil vsakič znova tudi željo po samooskrbi. Samooskrbe pa so polne razne razvojne, obrambne in druge strategije za narodov blagor.

plodovrtka na paradižniku LEZ.jpg
Natalija Pelko
Plodovrtka na paradižniku.

Vnuček, ki se tako okuži z željo po doma pridelani hrani, je nekoristen z vidika bruto domačega proizvoda. Če gre iskat maline in druge dobrote na babičin vrtiček, ne ustvarja prometa v nakupovalnih središčih, ki sicer tudi ponujajo maline. Denar tako kroži manj, kot bi z vnukovim zapravljanjem, kapitalska rast megatrgovca je nižja, manj bo trgovec plačal davka, BDP bo nižji, državi bodo mednarodni certificirani ocenjevalci primazali za 0,002-odstotni točki nižjo oceno – obupno. Zato, babica, pazi, kako vzgajaš vnučka! Posekaj maline, posekaj ribez, posekaj jablane, hruške, slive, pa hajdi s pobčkom z njive v trgovine! Pa še kmeta ne bosta izpadla v očeh drugih, kot se je to zgodilo Pavletu Ravnohribu, ki se je počutil skoraj kot grešnik, ko je, kmečki poba iz horjulske vasi Zaklanec, prišel v šolo v Ljubljano med meščane.

E-novice · Dolenjska

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala!

Vaša prijava je bila sprejeta.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.