BOBO

Šolski prevozi osnovnošolcev so v pristojnosti občin, za vse občine pa to predstavlja velik finančni zalogaj in tudi organizacijski izziv, še posebej za podeželske občine z razpršenimi poselitvami. Regresiranje šolskih prevozov občine vsako leto stane skupno nekaj deset milijonov evrov, izdatki pa iz leta v leto naraščajo, čeprav se obseg prevozov večinoma sploh ne spreminja.

V letih 2020 in 2021 je zaradi vpliva epidemije znesek regresiranja šolskih prevozov bil nekoliko nižji kot v predhodnih dveh letih, nato pa od leta 2022 dalje spet narašča. Skupno so občine leta 2022 za šolske prevoze namenile 45,7 milijona evrov, leto kasneje 57,1 milijona evrov, lani pa že 64,4 milijona evrov.

Lanski znesek je bil letos že doslej presežen. V prvih sedmih mesecih letos je izdatek za ta namen namreč znašal 65,6 milijona evrov, projekcije za celotno letošnje leto pa so se ustavile pri skupno 82 milijonih evrov za šolske prevoze, kažejo izračuni, ki jih je na podlagi podatkov Skupnosti občin Slovenije pripravil predavatelj na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter župan Občine Podlehnik Sebastian Toplak. Opravil je tudi izračun, koliko sredstev na prebivalca posamezna občina nameni za šolske prevoze, in pri tem ugotovil velike razlike. Najvišji je strošek na občana v občini Solčava, kjer ta strošek znaša 230 evrov na občana.

Konkurenca ne deluje

Sledita občini Osilnica in Podlehnik s po 121 evri na občana. Na drugem koncu lestvice pa so občine Bohinj, Bled in Celje, ki za šolske prevoze, preračunano na občana, namenijo 0,2 oz. 0,1 evra na občana. V mariborski občini je strošek na občana 2,3 evra, v ljubljanski pa 14,5 evra, kažejo podatki, ki jih je za STA posredoval Toplak.

Razlogov za tako visoke izdatke občin za šolske prevoze je več, pravi. Zagotovo na to vpliva nedelovanje oz. nenormalno delovanje tržnega mehanizma. "Vemo, da imamo dva prevladujoča prevoznika pri medkrajevnih linijskih prevozih, ki v veliki meri obvladata tudi razpise občin, ki so vezani na šolske prevoze. Vemo, da je ogromno razpisov, ki se končajo samo z eno oddano ponudbo. Konkurenca pač na tem področju ne deluje," je dejal Toplak.

Vpliv cen energentov

Dodal je še, da zagotovo na regresiranje prevozov vplivajo cene energentov, in izpostavil tudi učinek dejstva, da je država pri podelitvi koncesij precej povečala količino prevoženih kilometrov in sta oba prevoznika, torej Arriva in Nomago, imela precejšnje težave zagotavljati prevozna sredstva in kadre, to pa se je po Toplakovih ocenah delno preslikalo tudi na šolske prevoze.

Občine se izziva naraščajočih izdatkov za šolske prevoze lotevajo na več načinov, mnoge so se s tem spoprijele same in prevoze s kombiji vsaj deloma organizirajo same oz. v sodelovanju s šolami in njihovimi zaposlenimi, velikokrat je to hišnik.

Primer občin Podlehnik in Radlje

Za spremembo se je odločila tudi Občina Podlehnik, ki je za prihajajoče šolsko leto z razpisom iskala izvajalca samo za dve liniji prevozov, kjer je večje število otrok, izbrana je bila Arriva. Preostalo polovico prevozov pa je občina oblikovala tako, da jih je možno opravljati z manjšim kombijem. Za sofinanciranje nakupa kombija je bila občina tudi uspešna na razpisu okoljskega ministrstva, glede same organizacije prevozov pa je izračunala, da ji takšna organizacija šolskih prevozov na letni ravni prinaša 40-odstotni prihranek.

Tudi Občina Radlje ob Dravi, ki je na lestvici izračunanih tovrstnih stroškov na občana na 8. mestu z 88 evri za šolske prevoze na občana, bo šolske prevoze od 1. septembra letos vključila v na novo zasnovan sistem lokalnega potniškega prometa Fura Radlje. V ta sistem je občina zajela še za občane brezplačen javni prevoz po občini in prevoze na poziv.