MPA

Prenatrpanost v evropskih zaporih narašča in ostaja ključen izziv v tretjini evropskih zaporniških uprav, kažejo najnovejše letne kazenske statistike Sveta Evrope o zapornikih.

Na splošno se je v Evropi število zapornikov na 100 razpoložljivih mest od 31. januarja 2023 do 31. januarja 2024 povečalo s 93,5 na 94,9, je razvidno iz poročila Sveta Evrope, objavljenega sredi julija. Slovenija je s 134 zaporniki na sto razpoložljivih mest na prvem mestu med šestimi državami s hudo prezasedenostjo zaporov. Sledijo Ciper (132), Francija (124), Italija (118), Romunija (116) in Belgija (113).

Število zapornikov v Sloveniji se je med januarjem 2023 in januarjem 2024 povečalo za 25,4 odstotka, kar je največje povečanje števila zapornikov med 51 upravami, ki jih zajema poročilo. Na drugem mestu je Švedska s 15,5 odstotka, na tretjem pa Malta z 11,1-odstotnim povečanjem. Na drugi strani se je število zapornikov v tem obdobju najbolj zmanjšalo v Bolgariji in Luksemburgu, po 14,5 odstotka.

Prezasedenost zaporov resno ogroža življenjske pogoje zapornikov in prizadevanja zaporniških uprav za njihovo rehabilitacijo, je poudaril vodja raziskovalne skupine za letno statistiko populacije v zaporih z univerze v švicarski Lozani Marcelo Aebi. Ob tem je omenil pomen dolžine kazni kot vzvoda za obvladovanje prevelike gneče v zaporih, so sporočili iz Sveta Evrope.