Marko Vavpotič

»Kako se bo medicinska sestra ali zdravnica branila pred bolnikom, ki je velik in močan? Kdo jih bo zaščitil? So primeri, ko jih je zdravnica že pošteno skupila od bolnika. Udarci, mahanje z različnimi predmeti, grožnje, to ni nič nenavadnega. Ob tem pa ostaja osebje brez varovanja, brez osnovnega izobraževanja, kako se obraniti agresivnega bolnika. Prav tako ni več prisilnih jopičev in še bi lahko naštevala. Se bo moralo res zgoditi nekaj tragičnega, da se bo država zganila?« pravi bralka, ki tako opozarja ne vse težje delovne razmere ne le v zdravstvenih domovih, temveč tudi v psihiatričnih bolnišnicah.

Ministrstvo nas je napotilo v bolnišnice

Znani so primeri agresivnosti pacientov v zdravstvenih domovih, ko pritiskajo na osebje, češ da predolgo čakajo, da se jim ne posvetijo dovolj, in od besed so v preteklosti tudi že prešli k dejanjem. Spomnimo denimo na primer, ko je pred meseci oče grozil zdravnici, češ da se ne posveti dovolj njegovemu bolnemu otroku. Bralka pa je opisala, kako je neki pacient razbil omaro in s kovinsko palico nato grozil osebju, in še bi lahko naštevali.

Zato smo povprašali na ministrstvo za zdravje, ali zaznavajo problematiko varnosti, tudi v psihiatričnih bolnišnicah, a so nas kar takoj napotili v bolnišnice, rekoč, da nam bodo tam lahko posredovali bolj merodajne podatke. Kot da ministrstvo s tem nima nič, pa vendar bi morali tudi oni spremljati problematiko; o tem se sicer ne govori veliko, a to ne pomeni, da se ne dogaja.

Sicer sta v Sloveniji dve psihiatrični kliniki, v Ljubljani in Mariboru, ter štiri psihiatrične bolnišnice, v Idriji, Vojniku, Begunjah in Ormožu.

Profimedia

Varnostniki nimajo potrebnih znanj in kompetenc

Tako so nam v bolnišnici Begunje povedali, da seveda skrbijo za varnost zaposlenih, čeprav na oddelkih v psihiatričnih bolnišnicah varnostnikov nikoli niso imeli. »Varnostniki nimajo ustreznih pooblastil in kompetenc za delo s pacienti v psihiatrični obravnavi. Naši zaposleni se redno udeležujejo tako internih kot eksternih izobraževanj s področja deeskalacijskih tehnik, varnega komuniciranja in obvladovanja kriznih situacij,« je povedal pomočnik direktorja za zdravstveno nego in oskrbo Denis Džamastagić.

Kot poudarja, sodobna psihiatrija temelji na spoštovanju človekovih pravic, zakon o duševnem zdravju pa določa, kateri posebni varovalni ukrepi so dovoljeni in v katerih okoliščinah. »Uporabljajo se izključno ob zakonsko utemeljenih pogojih in kot zadnja možnost. V naši bolnišnici prisilnih jopičev in tako imenovanih oblazinjenih sob ni,« še pravi Džamastagić.

Seveda se posamezni incidenti dogajajo, tega ne zanikajo, a vsak incident obravnavajo individualno in z vso resnostjo. »V naši ustanovi delujemo preventivno, poudarjamo preprečevanje in zgodnje prepoznavanje tveganj. Varnost jemljemo resno, poleg rednega izobraževanja in drugih preventivnih ukrepov imamo za vse morebitne nepredvidene dogodke protokol ukrepanj,« dodaja Džamastagić.

V univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana pravijo, da njihov interni kazalnik zajema različne vrste incidentov do zaposlenih: »Gre za fizično in besedno nasilje s strani pacientov nad zaposlenimi, poškodbe zaposlenih, vbode z ostrimi predmeti, spolno nadlegovanje in podobno. UPK Ljubljana v sklopu internih izobraževanj zaposlenih ter tudi vseh novozaposlenih izpostavlja pomembnost upoštevanja preventivnih ukrepov za zmanjševanje teh odklonov. Med najpogostejšimi poškodbami pri zaposlenih pa beležimo udarnine, opraskanine, bolečino ob udarcu. Leta 2024 je bila najhujša telesna poškodba pri zaposlenem povzročena s strani pacienta, in sicer zlom prsnice in poškodba ramena.«

Varnost sicer zagotavljajo s sistemom SOS-alarma, lahko posreduje tudi policija, predvsem pa z zadostnim številom usposobljenega zdravstvenega osebja na oddelkih.

V bolnišnici Vojnik pa povedo, da imajo varnostnike, in sicer kot redno obhodno službo in po potrebi na poziv 24 ur na dan. »Zaposlene seveda izobražujemo o deesklacijskih tehnikah, seznanimo jih z delovanjem alarmnega sistema, klicem varnostnika ali policije. Zaposleni se z agresivnimi pacienti ne spopadajo. Prisilne jopiče so ukinili že pred leti, nadomestili so jih s strani pristojnih organov odobreni segufix pasovi. Oblazinjene sobe pa nikoli nismo imeli,« pravijo.

Sa.R.

Delo z bolniki zahteva posebna znanja

Tudi oni povedo, da so poškodbe pri neposrednem stiku pacienta in zaposlenega le redke, se pa zgodijo. O mnenju bralke, da odgovorni očitno čakajo, da se zgodi kaj tragičnega, sicer pravijo: »To je mnenje bralke, do katerega ima pravico. Nima pa pravice napovedovati tragičnih dogodkov in ob tem pričakovati vnaprejšnje ukrepe v smislu: bo, ko bo, če bo.«

Za delo z osebami s težavami v duševnem zdravju so poleg znanj in kompetenc, tako pojasnjujejo v bolnišnici Vojnik, potrebne tudi ustrezne osebnostne lastnosti, na kar so pozorni pri zaposlovanju.

A ne le pacienti, težave, tako kot v zdravstvenih domovih, včasih povzročajo tudi svojci oseb z izkušnjo motnje v duševnem zdravju. Po njihovo ne obstaja lestvica bolj ali manj kritičnih bolnikov, obstaja pa določen delež težavnih v komunikaciji, kar lahko opazimo tudi v vsakdanjem življenju v vseh delovnih in socialnih okoljih.

Velik poudarek na spoštljivosti ter dostojanstvu bolnikov in zaposlenih

Strokovna direktorica bolnišnice v Begunjah Lea Žmuc Veranič dodaja, da res ni mogoče posploševati rizičnosti glede na diagnozo, po drugi strani pa povezovanje duševnih motenj z nevarnostjo krepi stigmo, ki jo posamezniki z duševnimi težavami že sicer pogosto doživljajo. »Takšno stigmatiziranje lahko negativno vpliva na potek zdravljenja. V psihiatrični bolnišnici si prizadevamo zagotavljati varno in spoštljivo okolje tako za paciente kot zaposlene ter ob tem dosledno sledimo zakonodaji, strokovnim standardom in načelom človekovega dostojanstva,« še pravi.

Ne v Begunjah ne v Vojniku nimajo posebnih težav s pomanjkanjem kadra, v Vojniku je bilo na primer januarja letos zaposlenih 186 oseb, od tega 15 specialistov psihiatrov in štirje specializanti.

Le da v Begunjah dodajajo, da se trenutno ne soočajo s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, imajo pa premalo zdravnikov.