Prekmurju niso bili vsi naklonjeni
Sinoči, 18. januarja, je bilo natanko sto let, kar se je pričela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja. Danes se nam zdi dejstvo, kam sodi Prekmurje in s tem odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurju na tej konfernci niso bili vsi naklonjeni. O dogodkih tistega časa je zdaj nastala knjiga.
Kot uvod v sklop prireditev ob 100. obletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu so v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavili monografijo Prekmurje v vrtincu mirovne konference 1919, ki jo je napisal novinar, zgodovinar in publicist dr. Uroš Lipušček.
Monografijo, kjer je podrobneje predstavljena vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej, je uredila dr. Klaudija Sedar, uvodni esej pa je napisal pisatelj Dušan Šarotar.
Danes se nam zdi dejstvo, kam sodi Prekmurje in s tem odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurje je bilo na tej konferenci obrobno vprašanje in niso mu bili vsi naklonjeni.
Slovenci smo takrat izgubili na severu in na zahodu, izgubili smo del Primorske in Koroško in tudi za Prekmurje bi se lahko izteklo drugače, če ne bi bilo ljudi, ki so se zavzeli za ta košček ozemlja. »Položaj Slovencev je danes podoben položaju Daniela v levjem brlogu, je Mihajlo Pupin pisal Woodrowu Wilsonu s pomočjo ameriških ekspertov, najverjetneje Johnsona: Lačni levi so Italijani, Nemci in Madžari, slovenskemu narodu pa grozi, da ga bodo raztrgali na koščke, da bi potešili lakoto nenasitnih levov!«
V knjigi podrobneje izvemo, kako je potekala konferenca, kdo se je postavil na našo stran, kdo je bil proti, zapisana so nova dejstva, ki jih je avtor odkril pri raziskovanju. Izvemo tudi, da je še veliko nejasnosti, saj so se mnogi dokumenti s pariške mirovne konference izgubili ali izginili.
Prireditev je pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. To je bila prva prireditev v letošnjem letu, osrednja bo proslava 17. avgusta v Beltincih, dogajanje pa se bo zaključilo marca z zbornikom strokovnih prispevkov.
Več pa v Vestniku.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
