Ekonomisti so svarili pred zlomom bank, ki danes beležijo rekordne dobičke
Znani ekonomisti in bankirji so pred dvema letoma ob uvedbi "poplavnega" davka svarili, da bo banke spravil v težave, a se to ni zgodilo. Ravno nasprotno: dobički bank so pozneje podirali rekorde. Je šlo za resna opozorila ali pritiske bančnega lobija?

V začetku septembra 2023, le nekaj tednov po katastrofalnih poplavah, je vlada Roberta Goloba med iskanjem finančnih virov za njihovo sanacijo napovedala uvedbo dodatno obdavčitev izrednih dobičkov bank in hranilnic.
To je sprožilo val nasprotovanja med domačimi bankirji in ekonomisti. Napovedani davek so označevali za nepremišljeni in populistični ukrep, ki bi lahko ogrozil stabilnost domačih bank.
"Dodatni davek za banke bi bil diskriminatoren, ideološko obarvan ukrep, sovražen do bank. Če bi vpeljali tak davek, bi lahko pokvarili bančni sistem," je bil prepričan nekdanji gospodarski minister Maks Tajnikar.
Konec istega leta je parlament sprejel predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je določal uvedbo "poplavnega" davka za banke v višini 0,2 odstotka od bilančne vsote. Dve banki (Addiko in Sparkasse) sta se pritožili na ustavno sodišče, ki je dalo prav parlamentu.
Dve leti pozneje so v uredništvu portala necenzurirano.si pod drobnogled vzeli številke in takrat najbolj odmevne izjave. Kaj vse so napovedovali nekateri najbolj ugledni slovenski ekonomisti in bankirji?
Celoten prispevek preberite na necenzurirano.si.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se