GRS Tolmin

Zima v gorah skriva pasti, število nesreč ostaja veliko, opozarja strokovni sodelavec PZS Miha Habjan. Ob običajnih izzivih pozimi pohodnike ogrožajo nizke temperature, krajši dan in sneg, ki podaljšuje čas vzpona.

· Novice

Številna priznanja planinske zveze planincem s Celjskega

Kot možno izhodišče so gostitelji novinarske konference iz Planinskega društva Tržič izpostavili kar svoj Dom pod Storžičem, kjer je po eni strani lepa tura iz Tržiča ali kakšne manj oddaljene vasi do doma, pa tudi v okolici doma obstaja vrsta nižje ležečih ciljev in krožnih tur, ki so v vseh razmerah dosegljivi za večino.

Šolar: Nikoli sami v gore

"V gorah je vedno pomembno, da si izberemo primeren cilj, pozimi posebej. Nekaj takega, kar poznamo iz poletja," je dejal podpredsednik PZS Mitja Šolar. Po njegovih besedah je pozimi orientacija težja, sneg namreč lahko zakrije tudi markacije in poti. "Lepa izbira je zato tudi tura do koče, ki nudi zavetje," je predlagal in pozval: "Nikoli sami v gore."

Habjan je opozoril na opremo, saj je pozimi ob standardni planinski opremi pomembna že izbira obleke in obutve. V novejšem času se pohodniki radi poslužujejo tudi prenosnih telefonov in GPS naprav. "V tem primeru priporočamo tudi rezervno baterijo in pravočasno ugašanje telefona, saj iskanje signala porablja energijo," je opozoril. Sam sicer na prvo mesto za orientacijo postavlja zemljevid in kompas.

Visokogorje pozimi pravi alpinistični podvig

Visokogorje pa je v zimskem času pogosto lahko že pravi alpinistični vzpon. "Tukaj je oprema že povsem druga in zahteva druga znanja. V hribih je že veliko bolj belo, kot to kaže pogled iz doline. Posebej v senčnih legah," je opozoril Habjan. Kot obvezno opremo  je izpostavil dereze, cepin, čelado, pa tudi ustrezno plazovno opremo, dodatna oblačila in drugo.

Šolar pa se je dotaknil tudi problematike slovenskih koč. Tam je iz leta v leto več težav pri iskanju oskrbnikov. Na PZS se prav tako intenzivno trudijo, da bi popestrili ponudbo, ki je lahko ob večdnevnem obisku gora enolična.

Zelo pomembno pa je, da gosti v koče ne prinesejo vsega s seboj, ampak tudi kaj potrošijo, saj se le na ta način planinski domovi in koče lahko obnavljajo in modernizirajo. Koča mora namreč prinašati tudi prihodke, so poudarili. Tako so v Orožnovi koči na planini Za Liscem pod Črno prstjo, ki jo je julija 1894 kot prvo lastno kočo odprlo takratno Slovensko planinsko društvo, v začetnem obdobju zaračunavali kar vstopnino.