Jure Kljajić

Če si ogledamo grafe, s katerimi operira vlada, potem to velja. A kaj, ko podatki na teh grafih ne odražajo realnega stanja. Pravzaprav je resnica ravno obratna. Le da tisto, kar je še včeraj veljalo za predolgo, danes ne velja več. 

Poglejmo konkretno. Po javno objavljenih podatkih NIJZ je vseh čakajočih na zdravstvene storitve 322.653, po podatkih, ki jih je NIJZ posredoval ministrstvu za zdravje, pa kar 856 tisoč!

Še huje je, ko si ogledamo podatke o nedopustno čakajočih. Po javnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je teh skoraj 76 tisoč. Ogromno. A realnost, s katero NIJZ seznanja le ministrstvo za zdravje, je še bolj katastrofalna. Nedopustno čakajočih je kar 260 tisoč. 

Medtem ko je ministrica za zdravje v medijih zatrjevala, da se je rast števila čakajočih ustavila zaradi vladnih ukrepov in da je uspešnost njihovih ukrepov presenetila celo njih, je resnica povsem drugačna: upad števila predolgo čakajočih se je zgodil zgolj zaradi spremenjenega pravilnika ministrstva za zdravje in drugačnega štetja čakajočih nad dopustno čakalno dobo. To kreativno matematiko je lani poleti omogočilo sprejetje spremenjenega pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Ta je določil, da se dopustna čakalna doba na zdravstvene storitve z »zelo hitro« napotnico podaljša s 14 na 30 dni in da pacient postane nedopustno čakajoč šele z dnem, ko število dni od uvrstitve na čakalni seznam preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo. 

Preberite še ...

Trendi

Cena odrekanja: Koliko nas lahko stane odlašanje z željami?

Ali, kot so navedeno slikovito strnili Mladi zdravniki: »Predstavljajte si, da se delavci pri temperaturah nad 25 °C pritožujejo, da jim je vroče. Velja tudi pravilnik, da je v pisarnah dovoljena maksimalna temperatura 23 °C. Nato pride vlada in izda odlok, da je dovoljena temperatura pisarn največ 30 °C. Temperatura je še vedno med 25 in 26 °C, vsem je vedno bolj vroče, ampak predsednik vlade se upa javno hvaliti, da je težava odpravljena!«