Profimedia

Upravne enote so že začele sprejemati zahtevke za izplačilo pavšalnega nadomestila za premoženjsko škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno.

Na ministrstvu za obrambo so za Svet24 pojasnili, da so obrazci za vložitev zahtevka na voljo na njihovi spletni strani in na vseh upravnih enotah. Čeprav natančnih podatkov o številu že vloženih zahtevkov še nimajo, na podlagi klicev in poizvedb ocenjujejo, da je zanimanje veliko.

Julija sprejet zakon o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne določa, da se bo nadomestilo v skupni višini 8000 evrov izplačalo v štirih enakih letnih obrokih po 2000 evrov, in sicer v letih 2026, 2027, 2028 in 2029. Za izplačilo prvega obroka v letu 2026 je v proračunu predvidenih 20 milijonov evrov.

Poslanec Svobode Martin Premk je kot predlagatelj zakona v obrazložitvi dejal, da zakon "predstavlja pomemben korak k pravični obravnavi enega najtežjih, najbolj občutljivih poglavij slovenske zgodovine, vprašanja posledic nacifašistične okupacije slovenskega ozemlja in 2. svetovne vojne, ki je našemu narodu prinesla globoke rane".

Kdo so upravičenci?

Upravičenci do nadomestila so osebe s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, ki so jih nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanci), poslale v taborišče (taboriščniki), internacijo (interniranci) ali jim nasilno odvzele starše (ukradeni otroci).

V to skupino spadajo tudi osebe, ki so pred nasiljem pobegnile (begunci) in so bile zaradi povračilnih ukrepov okupatorja pregnane z domov ali pa jim je bil dom požgan, porušen ali izropan, zaradi česar se vanj niso mogle vrniti vsaj tri mesece, a le v primeru, ko niso prostovoljno ali poklicno sodelovale z agresorjem ali so to počeli njeni starši.