Novorojenčki v Ljubljani brez pediatrov, v drugih občinah jih zavračajo
Osebna zdravnica naše bralke se je upokojila, zato je ostala brez stalnega zdravnika. Ko je v občini Ljubljana iskala novega, ga ni našla. Želela je k zdravniku v Domžale, tam pa so jo zavrnili. Prav tako kronično primanjkuje pediatrov, novega v Ljubljani ni mogoče dobiti. Podobno je pri družini novorojenega otroka.

Bralka je potožila, da nikjer ne najde stalnega zdravnika zase, zato se je odpravila tudi prek meja Mestne občine Ljubljana, a je naletela na novo oviro. Tam so ji namreč odgovorili, da po 163. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja velja, naj osebnega zdravnika – »predvsem zaradi boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev« – izbere v občini stalnega ali začasnega prebivališča.
Pred zaprtimi vrati
»Menimo, da v primeru velike oddaljenosti stalnega oziroma začasnega prebivališča pacienta zdravnik ne more kakovostno izvajati vseh nalog, ki sicer pripadajo pacientom,« so dejali in navedli primere morebitnih hišnih obiskov, obiskov ob akutni bolezni ali poslabšanju zdravstvenega stanja, laboratorijskih pregledov, patronažnih obiskov in podobno.
»Zaradi obeh navedenih dejstev prosimo paciente, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v kateri izmed občin ustanoviteljic, naj izbiro izbranega osebnega zdravnika opravijo bližje kraju svojega prebivališča,« so ji še odgovorili.
A kaj, ko to sploh ni mogoče, razpad zdravstvenega sistema namreč tako napreduje, da v Ljubljani na primer ne vpisujejo novih pacientov pri pediatrih, le nekoliko boljše so razmere pri ginekologih (sprejema 155 od 432 ginekologov, tako navaja portal Zdravniki.sledilnik.org).

»Malo pokličite naokoli«
Še bolje je pri zobozdravnikih za odrasle ter za otroke, prostega družinskega zdravnika pa v Ljubljani vseeno ni. Preverili smo tudi lokacijo, kjer je želela do zdravnika bralka, in res našli enega družinskega, a kaj, ko pacienti iz drugih občin niso dobrodošli.
Drugi primer je mlada družina z novorojenčkom, prav tako iz občine Ljubljana. Za sploh prvi pregled so staršema svetovali, naj »malo pokličeta naokoli«, in kot po čudežu so jima ugodili vsaj za prvi pregled novorojenčka, in še to pri zdravnici, ki ima najmanj vpisanih pacientov ter so nekako našli prost termin. Kar pa še ne pomeni, da ima dojenček izbranega pediatra; starša se bosta morala očitno ob vsaki bolezni znova podajati na pot iskanja zdravnika.
Najprej poskrbijo za svoje, a obravnavajo tudi otroke iz drugih občin
Prostega pediatra smo na omenjeni spletni strani sicer našli v Kranju, tam sprejemajo trije pediatri, v Kamniku dva, v Litiji prav tako dva, v Ivančni Gorici ter v Logatcu pa po eden.
Poklicali smo v dve ambulanti v okolici Ljubljane in tam so nam povedali, da načeloma najprej pokrijejo potrebe prebivalcev svoje občine, a seveda ne zavrnejo nikogar, ki bi potreboval nujno pomoč. Načeloma se odločajo od primera do primera, nekateri domovi imajo tudi paciente, ki prihajajo z območij zunaj delovanja občinskega zdravstvenega doma, a je to prej izjema kot pravilo. Z drugimi besedami, pediatra najprej dobijo že vpisani pacienti oziroma prebivalci občine.

Še vedno veliko neopredeljenih
A kot omenjeno, pediatri niso edina težava – le ker to zadeva najmlajše bolnike, je bolj v središču pozornosti. Sicer je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) konec aprila letos brez izbranega osebnega zdravnika 145.195 prebivalcev Slovenije. To število je primerljivo s koncem leta 2024, ko je bilo brez osebnega zdravnika 137.091 ljudi.
Poleg tega je bilo konec aprila letos v tako imenovanih dodatnih ambulantah, ki so namenjene osebam brez izbranega zdravnika, opredeljenih 30.148 ljudi, kar je 4507 več kot konec leta 2024. Število oseb brez izbranega zdravnika je največje v Ljubljani (približno 31.000), sledijo Maribor (7000) ter občine Kočevje, Jesenice, Kranj, Ravne na Koroškem, Koper, Velenje in Črnomelj.
Najbolj prizadeti dve skupini prebivalstva
Med tako imenovanimi neopredeljenimi je tudi največ oseb, starih med enim in šestim letom, sledijo dojenčki, ki niso dopolnili niti enega leta, tretja najbolj kritična skupina pa so starejši, med 65. in 74. letom starosti. Z drugimi besedami, že tako ranljivi skupini, vsaka s svoje strani starostne lestvice.
Regionalno gledano je problematika neopredeljenih pacientov najbolj kritična v južni Sloveniji, na primer v Kočevju, na Primorskem, v vsej osrednji Sloveniji ter tudi na Koroškem.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se