Robert Balen

Letošnja obeležitev tega dneva drugič zapored poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora,« s čimer se izpostavlja »pomen pogovora o samomoru ter premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore,« so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih podatkih po svetu zaradi samomora letno umre več kot 700.000 oseb.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja programskega odbora za preprečevanje samomora na NIJZ Saška Roškar, je v Sloveniji leta 2024 zaradi samomora »umrlo 363 oseb, od tega je bilo 275 moških in 88 žensk,« pri čemer je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,68 odstotka.

· Novice

To so napotki NIJZ za ravnanje ob požaru

Kar zadeva število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je po njenih besedah v zadnjih desetih letih opaziti »trend upadanja,« ob tem pa se je v zadnjih letih stopnja samomora stabilizirala. Se je pa na drugi strani leta 2024 v primerjavi s preteklimi leti povečalo število samomorov med ženskami, medtem ko je pri moških opaziti upad.

»Trend upadanja oziroma stagnacije smrti zaradi samomora je posledica več dejavnikov, zagotovo pa k temu prispevajo tudi številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je potrebno posvečati skozi vse leto in za naloga, ki zadeva celotno družbo,« je še poudarila.

Robert Balen

Opomnik za preostale dni v letu

»Vsako leto je ta dan posebna priložnost za ozaveščanje širše javnosti o problemu samomorilnega vedenja. Vendar naj bo ta dan hkrati opomnik za vseh preostalih 364 dni v letu, da lahko medsebojno pomagamo,« pa je glede svetovnega dneva preprečevanja samomora dejala predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora Vita Poštuvan. To je najlažje »tako, da pričnemo pogovor z drugimi. To preprečuje osamljenost, daje priložnost za povezanost in je hkrati za tistega, ki je v stiski, priložnost, da spregovori.«

Po besedah Poštuvan si veliko ljudi morda težko predstavlja, kako tak pogovor izpeljati, za ta namen so »že pred časom izdali priročnik Pogovor o samomoru, ki je brezplačno na voljo. V sodelovanju z različnimi slovenskimi in mednarodnimi kolegi pa izvajamo veliko število drugih preventivnih aktivnosti, o katerih si lahko več preberete v prilogi, druge pa so na voljo na spletni postaji za razumevanje samomora Živ? Živ!«

Robert Balen

Pomoč ljudem v stiski

Na NIJZ so ob tem izpostavili center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Center se namreč v preprečevanje samomora in samomorilnega vedenja vključuje na več področjih že več kot 20 let. Že z osnovno dejavnostjo, svetovanjem posameznikom, parom in družinam, nudi klientom pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje.

Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je klientom dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo na primer napotnice in pri tem nimajo finančnih stroškov. Običajno to poteka tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike od 14. leta dalje.

Robert Balen

Na voljo brezplačno svetovanje

Po besedah predsednika združenja Sama Mirta Kavška je samomor »v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav.« Strokovni pogovori, ki jih nudijo na Posvetu, so namenjeni »ne samo čustveni razbremenitvi in olajšanju, ampak tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne čustvene situacije.«

Na spletu

NIJZ opozarja pred lažnimi objavami o zdravilih

Poudaril je, da število svetovanj iz leta v leto narašča, pri čemer je leta 2024 doseglo število 7485. »Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski, v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema.«

Slovenska vlada je sicer konec julija letos na tem področju sprejela akcijski načrt za obdobje 2025-2028, ki med drugim vključuje tudi prioritetno področje preprečevanja samomora. Prioritetne naloge znotraj področja preprečevanja samomora sprejema in usmerja programski odbor za preprečevanje samomora, ki ga koordinira NIJZ.